Grčiji 243,5 milijona evrov

Ljubljana – Slovenija je odobrila Grčiji skupaj 243,5 milijona evrov posojila, nadaljnja pa niso predvidena. Odbor za finance in monetarno politiko se je brez razprave seznanil s poročilom o odobritvi šeste tranše pomoči Grčiji.

Misija evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Evropske centralne banke (ECB) je lani jeseni ugotovila, da je okrevanje v Grčiji mogoče pričakovati šele po letu 2013. Povpraševanje je usahnilo predvsem zaradi finančne konsolidacije, poslabševanj na trgu dela, negotovosti na političnem in finančnem področju, socialnih nemirov, stavk ter upočasnitve gospodarske aktivnosti v Evropi in svetu. Letos naj bi se grško gospodarstvo skrčilo za 2,75 odstotka.

Kljub temu je grška vlada Lukasa Papademosa po oceni evropske komisije, MDS in ECB izpolnila pogoje za črpanje šeste tranše posojila. Vlada je namreč zmanjšala proračunski primanjkljaj, počasi dosega napredek pri strukturnih reformah, z ustanovitvijo privatizacijskega sklada pa je dosegla pomemben napredek pri izvajanju privatizacije.

Države posojilodajalke, med njimi tudi Slovenija, so zato odobrile šesto tranšo posojila Grčiji. Celotna tranša znaša 5,8 milijarde evrov, od tega Slovenija prispeva 9,9 milijona evrov. Grčija je tako z upoštevanjem šeste tranše že počrpala 52,9 milijarde evrov od skupaj razpoložljivih 80 milijard evrov, ki jih zagotavljajo članice evroobmočja. Še 30 milijard evrov je zagotovil MDS. Izplačilo preostanka posojila ni predvideno, saj naj bi se nadomestil s financiranjem prek evropskega instrumenta EFSF.

Slovenija je v petih tranšah prispevala 243,5 milijona evrov od celotne višine razpoložljivega posojila v višini 387,8 milijona evrov. Slovenija namreč ni sodelovala v prvi tranši, ki je bila maja 2010, mesec za tem, ko je Grčija za finančno pomoč zaprosila. Slovenija v prvem paketu ni sodelovala, saj takrat zakon o posojilu Helenski republiki še ni bil sprejet. Vlada je sicer pripravila novelo zakona o posojilu Helenski republiki, ki jo bo državni zbor po nujnem postopku obravnaval v petek. Ta omogoča znižanje obrestne mere in podaljšanje ročnosti posojila Grčiji. Ob znižanju obrestne mere in daljši ročnosti ter predvidevanju, da ne bo dodatnih črpanj posojila, se prejete obresti za Slovenijo skupaj povečajo za 48,7 milijona evrov. »Dejanski pozitiven učinek iz naslova obresti je treba zmanjšati za stroške zadolžitve Republike Slovenije na finančnem trgu, ki nastanejo zaradi izpada prilivov sredstev zaradi zamika odloga plačila glavnic in jih je zdaj težko oceniti,« pravijo v vladi.