Tiskane izdaje
Ljubljana - Gospodarska zbornica Slovenije je odločno proti objavi seznama slovenskih podjetij, ki niso izpolnila davčnih obveznosti, je danes sporočil predsednik GZS Samo Hribar Milič.
Kot pojasnjuje, številna med njimi niso mogla plačati davkov zaradi objektivnih vzrokov, ker jim zlasti kot podizvajalcem pošteno opravljenega dela niso plačali njihovi pogodbeni partnerji, med njimi pa so tudi velika podjetja, ki so v insolvenčnih postopkih.
»Tudi državni organi sami pogosto niso poplačali opravljenih del številnim izvajalcem, nekatera so zaradi tega morala celo v stečaj,« je še pojasnil Hribar Milič. Skrbi ga, da bi medijski linč podjetjem prizadel njihov poslovni ugled, lahko bi prišlo tudi do znižanja njihovega bonitetnega razreda. Ob tem pa GZS poudarja, da nasprotuje vsakršnim oblikam slabih poslovnih praks in nelojalnega konkuriranja, še posebej neplačevanju davkov.
»Vsaka normalna država ima zakonske in učinkovite sodne mehanizme za izterjavo davkov, tudi Slovenija. Država naj zato namesto uvedbe sramotilnega stebra učinkovito ukrepa proti davčnim utajevalcem in izboljša učinkovitost pobiranja davkov,« je še odločen Hribar Milič.
Davčna uprava pripravlja le polletna poročila
Iz davčne uprave se je pred 12 leti v medije »izmuznil« javni seznam največjih davčnih dolžnikov. Sicer pa davčna uprava od leta 2009 pripravlja polletna poročila o stanju in gibanju davčnega dolga poslovnih subjektov, torej gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov. Davčna uprava jih nato odda vladi, ta jih priloži gradivu za državni zbor, ko obravnava zaključni račun proračuna.
Na ministrstvu za finance sicer preučujejo tudi možnost objave seznama davčnih neplačnikov na način, s katerimi bi lahko dosegli zasledovani cilj, ne da bi hkrati povzročili škodo kateremu od zavezancev. Pri pripravi rešitve je, kot so pojasnili na ministrstvu, potrebno spoštovati pravna načela, rešiti problem varstva osebnih podatkov, preučiti tehnične možnosti za pripravo podatkov, zmanjšati tveganje za nastanek napak in podobno.
MF: Davčni zavezanci, ki ne izpolnjujejo davčnih obveznosti, imajo največkrat likvidnostne težave
Na vprašanje, katere ukrepe pripravljajo za boljšo izterjavo davkov in preprečevanje davčnih utaj, so odgovorili, da trenutno preučujejo primernost ureditve javne objave davčnih dolžnikov oziroma njen vpliv na prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti in posledično znižanje davčnega dolga.
Poleg tega izvajajo aktivnosti za širitev mreže mednarodnih pogodb, na podlagi katerih bo omogočeno izmenjevanje davčno pomembnih podatkov tudi z državami oziroma davčnimi jurisdikcijami, »ki doslej zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso bile posebej zainteresirane za tovrstno izmenjavo«.
Na ministrstvu sicer ocenjujejo, da je področje davčne izvršbe s sistemskega vidika celostno in ustrezno urejeno že v obstoječi zakonodaji, zato v zvezi z davčno izvršbo ne pripravljajo novih zakonodajnih ukrepov.
Ob tem so spomnili, da sta se število dolžnikov in obseg davčnega dolga konec junija glede na konec decembra zmanjšala, in sicer za 15,15 milijona evrov. »Zmanjšanje števila dolžnikov in davčnega dolga je mogoče pripisati uspešnemu delu na področju davčne izvršbe predvsem v zadnjih mesecih prvega polletja letošnjega leta,« so ocenili.
Navedli so, da je Durs v prvem polletju letošnjega leta poslal 115.067 pisnih opominov in 31.217 sklepov o davčni izvršbi ter opravil 1443 telefonskih opominov za dolg v znesku 926,17 milijona evrov. Z izdanimi aktivnostmi in ukrepi je bilo izterjanega za 222,15 milijona evrov davčnega dolga.Na ministrstvu so hkrati poudarili, da je davčni dolg zelo težko zniževati, »saj se mnogo davčnih zavezancev v trenutni gospodarski situaciji spopada z likvidnostnimi težavami, zaradi česar velikokrat ne morejo izpolnjevati davčnih obveznosti«.
»Davčna izvršba, ki sledi temu, pa je tudi v številnih primerih neuspešna, saj zavezanci na svojih transakcijskih računih nimajo finančnih sredstev, ki bi se jih dalo izterjati,« so pojasnili. Durs v takšnih primerih nadaljuje postopke davčne izvršbe na drugo, denimo premično premoženje, vendar pa so takšni postopki dolgotrajnejši, so dodali.
Ocene, kolikšen del dolga največjih dolžnikov je posledica trenutnih gospodarskih razmer, niso mogli podati. »Dejstvo pa je, da se z zaostrovanjem gospodarskih razmer povečuje delež zavezancev, ki ne morejo izpolnjevati davčnih obveznosti zaradi likvidnostnih težav in ne zaradi izogibanja plačila davkov,« so ocenili.
