Hrvaški davčni dolžniki na steber, slovenske varuje tajnost

Na hrvaškem seznamu neplačnikov, ki državi dolgujejo denar, je sedem tisoč podjetij, 13 tisoč obrtnikov in 82 tisoč državljanov.

Objavljeno
31. julij 2012 21.24
Dejan Vodovnik, Zagreb, Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Dejan Vodovnik, Zagreb, Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Zagreb, Ljubljana - Hrvaška davčna uprava je danes objavila seznam davčnih dolžnikov, na katerem je sedem tisoč podjetij, 13 tisoč obrtnikov in 82 tisoč državljanov. Slovenske davčne zavezance, tudi dolžnike, varuje davčna tajnost. Slovenska davčna uprava pripravlja polletna poročila o davčnih dolžnikih z dolgom nad 4000 evrov, a njihovih imen ne razkrije.

Hrvaška: Sramotilni steber

Na Hrvaškem seznam davčnih dolžnikov opisujejo kot sramotilni steber, ki so ga davčni uradniki pripravili na podlagi obdelanih podatkov, zbranih do do 24. julija. Na njem so se znašla tista podjetja, ki državi dolgujejo več kot 300 tisoč kun (40 tisoč evrov), obrtniki in podjetniki z dolgom večjim od 13 tisoč evrov in državljani, ki  dolgujejo več kot 10 tisoč kun oziroma 1300 evrov, njihov dolg pa je starejši od treh mesecev.

Slovenska davčna uprava sme imena davčnih dolžnikov razkriti le izjemoma, v primerih, ki jih opisuje zakon o davčnem postopku. »Davčna uprava sme javno objaviti podatke o konkretnih zavezancih ali postopkih, ki so davčna tajnost, na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca ali če je z zakonom tako določeno. Durs lahko davčno tajnost javnosti razkrije tudi v primeru, da zavezanec v medijih sam nepopolno oziroma enostransko razkrije podatke, ki so davčna tajnost. V tem primeru lahko davčna uprava nato celovito razkrije podatke o davčni zadevi,« pojasnjujejo v generalnem davčnem uradu.

Davčni dolg za dajatve, ki jih zbira davčna uprava, je 30. junija znašal 1,526 milijarde evrov, od tega pogojno izterljivi 460,508 milijona evrov. K temu je treba dodati še dolg za dajatve, ki jih zbira carinska uprava.

Hrvaška vlada sporoča: Plačujte!

Na hrvaškem seznamu seznamu je sedem tisoč podjetij, 13 tisoč obrtnikov in 82 tisoč državljanov, ki državi dolgujejo denar več kot zakonsko dovoljenih 90 dni. Med petimi največjimi dolžniki med podjetji je na prvem mestu gradbeno podjetje Tempo z 292 milijoni kun (29 milijoni evrov) neplačanih davčnih obveznosti, takoj za njim pa je Hrvaška radio televizija (HRT), ki državi dolguje 222 milijonov kun (približno 28 milijonov evrov). Sledi ji podjetje, ki se ukvarja s papirjem Pan, ki državi dolguje 142 milijonov kun (18 milijonov evrov); ob tem kaže zapisati tudi dejstvo, da je omenjeno podjetje v stečaju. Na četrtem mestu je nekdanji gradbeni velikan Industrogradnja, ob boku pa tekstilno podjetje Varteks iz Varaždina; državi dolgujeta po 13 milijonov evrov. Sporočilo vlade je povsem jasno, je medijem dejal hrvaški finančni minister Slavko Linić, »davek je treba plačati, na stebru sramu pa so se znašli dolžniki ne zaradi sebe, ampak zgolj in le zaradi tistih, ki svoje obveznosti do države redno plačujejo«. Hkrati je izrazil upanje, da bo v proračun priteklo vsaj nekaj od skupno 51 milijard kun (6 milijard evrov), kolikor znaša skupni davčni dolg državi. Vendar, kot opozarjajo ekonomisti, bo to zelo težko, saj je veliko podjetij v stečaju.

Na seznamu pri sosedih stari znanci

Hrvaška javnost za večino dolžnikov s seznama ve, še zlasti za podjetja, dokaj presenečena pa je bila, vsaj tako kažejo številni komentarji na različnih forumih, z imeni državljanov. Na njem je precej znanih imen; med drugim tudi Josip Kuže, nekdanji trener nogometnega kluba Dinamo, ki državi dolguje 3.328.339,32 kun (dobrih 400 tisoč evrov), nogometaš Goran Sablić, čigar dolg je podoben. Težave z davčnim dolgom pa utegneta imeti tudi mega popularni hrvaški estradni zvezdi; in sicer pevec Marko Perković Thompson, ki sicer odločno zanika, da je kar koli dolžan, a dacarji dokazujejo, da jim je dolžan 200 tisoč evrov in Jelena Rozga, ki naj bi državi dolgovala kakšnih 60 tisoč evrov davka. Sicer pa je daleč pred vsemi davčnimi dolžniki med državljani na prvem mestu Zvonimir Staničić iz Male Peratovice pri Bjelovarju, ki državi dolguje 61.442.615,17 kun oziroma približno 8 milijonov evrov. Z njim oziroma z njegovim dolgom se hrvaški mediji ne ukvarjajo.

Slovenija je že imela predstavo

Slovenska publika je pred leti, dosti pred hrvaško, natančno 4. avgusta 2000, že lahko uživala v predstavi z javnim seznamom dolžnikov, ki se je iz davčne uprave prek politike »izmuznil« v medije. Ti so objavili seznam največjih davčnih dolžnikov, stotih pravnih oseb in stotih zasebnikov, zvečine z dejavnostjo. Pozneje takšne priložnosti ni bilo več, sicer pa je slovenskega davčnega zavezanca, na začetku tisočletja, enako kakor danes varovala varovala davčna tajnost.

Seznama iz leta 2000 se še dobro spomni davčni strokovnjak Ivan Simič, ki je imel že takrat svoje davčno svetovalno podjetje, zato so bile zanj posebej pomemebne posledice za zavezance: »Kar nekaj zavezancev, ki so bili na seznamu, na koncu ni plačalo nič davka, saj so bili davčni postopki v času objave seznama še v teku. Nekateri zavezanci so pozneje poleg že plačanega davka prejeli tudi visoke zamudne obresti. Vse napake uradnikov je plačal proračun. Objava dolžnikov je všečna poteza, ki bi lahko imela pozitiven vpliv na bodoče davčne postopke, če bi objavili tudi imena uradnikov, dogovornih za morebitne napačne odmere davka.« Sogovornik je prepričan, da je v resnici malo dolžnikov, ki imajo dovolj denarja, a ne želijo plačati davka: »V glavnem ne plačajo tisti, ki ne morejo plačati, ker so jim dolžni drugi in tisti, ki imajo enormne odločbe davčnega organa, ali pa tisti, ki so propadli. Objava dolžnikov je lahko enkraten všečen ukrep, ki bo na koncu imel več negativnih kot pozitivnih učinkov. Ena od možnih reakcij bo, da bodo podjetniki od partnerjev začeli začeli zahtevati predplačila.«

MF: Depersonalizacija podatkov

Davčna uprava od leta 2009 pripravlja polletna poročila o stanju in gibanju davčnega dolga poslovnih subjektov, torej gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov. Odda jih vladi, ta jih priloži gradivu za državni zbor, ko obravnava zaključni račun proračuna. Zbiranje podatkov o dolžnikih davčni upravi nalaga zakon o davčnem postopku. Sprva je bilo predvideno, da bodo v poročilu tudi imena dolžnikov, toda ministrstvo za finance, ki ga je takrat vodil dr. France Križanič se je še pred objavo prvega poročila odločilo, za tako imenovano »depersonalizacijoa« podatkov, tako da so javnosti dostopne številke o dolgu, imena dolžnikov pa ne. Presodili so, da so v takšnih seznamih mogoče napake in pomanjkljivosti, ki bi zavezancem lahko povzročile nepopravljivo škodo.

Razmišljajo o objavi, toda...

Danes v ministrstvu za finance - ki bo od davčne kmalu dobilo novo polletno poročilo o dolžnikih, pri katerih dolg presega 4000 evrov - razmišljajo drugače, a še vedno so previdni: »V okviru koalicijskih zavez na ministrstvu za finance preučujemo tudi možnosti objave seznama davčnih neplačnikov na način, s katerimi bi lahko dosegli zasledovani cilj, ne da bi hkrati povzročili škodo kateremu od zavezancev. Pri pripravi rešitve je namreč potrebno spoštovati tudi določena pravna načela, rešiti problem varstva osebnih podatkov, preučiti tehnične možnosti za pripravo podatkov, zmanjšati tveganje za nastanek napak in podobno.« Spomnimo se: s poročili o davčnem dolgu je nameraval zakonodajalec spodbuditi dolžnike k poplačilu dolga, posebej k plačilu prispevkov za socialne prispevke.

Zbornice: previdno s seznami!


V obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ugotavljajo, da ima javna objava dolžnikov tako negativne kot pozitivne učinke: »V primeru, da gre pri dolžniku za namerno plačilno nedisciplino, potem je javna objava njegovega dolga pravična, saj je treba ukrepati v smeri čim prejšnje odprave dolga. Seveda to ne velja za tiste, ki niso zmožni odplačati dolga. Tudi če gre za kakšne druge razloge za dolg, je takšna objava lahko do dolžnika krivična. Zastavlja se še vprašanje, ali so vsi ti dolgovi sploh izterljivi.« Mogoče pa je tudi, dodajajo v zbornici, da tak ukrep vendarle pripomore tudi k večjemu znesku davkov.

Gospodarska zbornica Slovenije nasprotuje javni objavi list davčnih dolžnikov, saj se na njih lahko znajdejo tudi subjekti, ki so se v nelikvidnostni situaciji znašli, ker so bili upniki podjetjij, kakršna sta na primer Merkurja in Vegrad. Direktor zakonodajno-pravne službe pri gospodarski zbornici Igor Knez predvideva, da je namerava hrvaška oblast zavezance z javnim seznamom ustrahovati in jih tako spodbuditi, da se med dolžnike sploh ne bodo uvrstili. »Za izterjavo davčnih dolgov obstajajo verjetno različne poti in načini, ki so razlièno učinkoviti. Vprašanje je, če bi javna objava seznamov neplačnikov pospešila hitrost in učinkovitost izterjave oziroma plačil v Sloveniji. Še posebej je ta problem lahko izpostavljen pri gospodarskih subjektih, kjer so težave z likvidnostjo, z realnim denarjem. Če sredstev ni, če ni možnosti financiranja in pridobivanja sredstev s strani bank, potem tudi takšne objave ne bodo dosegle cilja. Zagotovo pa morajo biti izbrani načini izterjave transparentni in jasni. Sodni postopki izterjave davčnih dolgov bi morali biti hitri in učinkoviti, pri tem pa je treba jasno ločiti odgovornost fizičnih in pravnih oseb,« razmišlja sogovornik.

Tudi v Trgovinski zbornici Slovenije dvomijo, da je mogoče prek javnih seznamov priti do večjega poplačila davkov: »V primeru objave podatkov o davčnih dolžnikih, ki so poslovni subjekti, pa menimo, da v primerih, ko poslovni subjekti nimajo sredstev niti za financiranje svojega poslovanja, tak seznam ne bi pripomogel k večji izterjavi davčnega dolga. Ob tem ne moremo prezreti dejstva, da davčna uprava že razpolaga z vsemi podatki o davčnih zavezancih.«

 

Razkritja imen le izjemoma

Novo poročilo o stanju in gibanju davčnega dolga poslovnih subjektov je  davčna uprava pripravila za obdobje do 30. junija 2012 in ga je že posredovala ministrstvu za finance, ki bo poročilo združilo s podatki carinske uprave potem pa posredovalo Vladi. Na vprašanje, kdaj smejo razkriti imena zavezancev, v generalnem davčnem uradu odgovarjajo: »Durs sme javno objaviti podatke o konkretnih zavezancih ali postopkih, ki so davčna tajnost, razkriti pod pogoji iz 18. člena zakona o davčnem postopku, to je na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca ali če je z zakonom tako določeno. Durs lahko davčno tajnost javnosti razkrije tudi v primeru, da zavezanec v medijih sam nepopolno oziroma enostransko razkrije podatke, ki so davčna tajnost. V tem primeru lahko Durs nato celovito razkrije podatke o davčni zadevi.«

Sicer pa zakonodaja natančno določa, v katerih primerih lahko davčna uprava podatke še razkrije tretjim osebam, pojasnjujejo v tej ustanovi: »In sicer je to v primerih razkritja podatkov upravičeni osebi (dokazovanje pravnega interesa), razkritja po pravnomočnosti, razkritja podatkov o plačanih prispevkih, izmenjavi podatkov med davčnimi organi, razkritja podatkov državnim in drugim organom, razkritja podatkov za potrebe vodenja postopkov, razkritja podatkov osebam, za katere davčni organ opravlja naloge pobiranja davka, spontane izmenjava podatkov, razkritja podatkov organom drugih držav na podlagi mednarodnih pogodb in razkritja podatkov zaradi davčne izvršbe.«