Slovenija se je prvič po osamosvojitvi začela oddaljevati od povprečne razvitosti Unije.

Ljubljana – Prihodnje leto bomo po vsem sodeč živeli slabše kot letos, naš povprečni razpoložljivi dohodek se bo že četrto leto zapored znižal, ugotavlja direktor Umarja Boštjan Vasle. V Umarju bodo kmalu pripravili znižano gospodarsko napoved 2012, ki bo podlaga za rebalans proračuna.

Kakšne so gospodarske napovedi za 2012? V Umarju ste septembra napovedali še dvoodstotno gospodarsko rast v Sloveniji. A očitno bo precej nižja?

Tedaj smo res še napovedali tako rast. Prevladujoča predpostavka je bila, da bo evrsko območje prihodnje leto doseglo med 1,6- in 1,7-odstotno gospodarsko rast. Mednarodne institucije, ki so objavile napovedi v zadnjem času, govorijo o precej nižji rasti. OECD evroobmočju za leto 2012 napoveduje le 0,2-odstotno. Nekatere mednarodne institucije v neformalnih pogovorih ne izključujejo tudi njenega padca v evrskem območju. To pa je dejavnik, ki bistveno vpliva na potencial za rast Slovenije. Trend iz začetka tega leta se je obrnil. Če je bilo prej prevladujoče pričakovanje, da se bodo razmere izboljšale, zdaj govorimo o stagnaciji, poslabšanju razmer in pričakovani nižji gospodarski aktivnosti v 2012.

To verjetno pomeni več brezposelnih?

Razmere na trgu dela se bodo spremenile. Še na začetku leta 2011 smo pričakovali stabilizacijo brezposelnosti, zdaj predvidevamo, da se bo število brezposelnih še naprej povečevalo, v letošnjem in predvsem v prihodnjem letu. Vsekakor jih bo leta 2012 več kot letos. Če jih bo letos povprečno od 110.000 do 111.000, pričakujemo, da jih bo prihodnje leto še več.

Bo njihovo število doseglo 120.000, 130.000?

Ne pričakujemo, da jih bo 130.000, lahko pa se zgodi, da bo v prihodnjih letih povprečno število brezposelnih res doseglo 120.000.

Kaj Slovenija potrebuje v letu 2012, da bi morda dosegla bolj soliden razvoj?

Najprej je treba urediti javne in poslovne finance. Cena našega zadolževanja na mednarodnih trgih je takšna, da je ne moremo sprejeti. Je nekaj pod sedmimi odstotki in glede na to, da pričakujemo zelo skromno gospodarsko rast, si ne moremo privoščiti, da bi se zadolževali po sedem odstotkov. Razmere v evrskem območju so se zaostrile tudi v bančnemu financiranju. V Sloveniji imamo že tretje leto kreditni krč in tako rekoč popoln zastoj kreditiranja podjetij. Zdaj imamo tako zaprta oba kanala za financiranje slovenskega gospodarstva. Zato bi morali biti največja prioriteta konsolidacija javnih financ in ureditev razmer na finančnih trgih. To ne bo mogoče brez strukturnih posegov v gospodarstvo. Tu sta ključni dve stvari: konkurenčna sposobnost gospodarstva in spopad s posledicami starajočega se prebivalstva. Vse je odvisno od tega, kakšna bo politika prihodnje vlade na tem področju. To bo vplivalo na gospodarsko rast, zaposlenost in tudi na dostop do financiranja Slovenije na mednarodnih trgih.

Kaj poslabšani trendi pomenijo za plače in pokojnine? Bo prihodnje leto življenjski standard padel za pet, deset ali več odstotkov?

Razmere so se v zadnjih dveh, treh letih dramatično spremenile. Slovenija se je prvič po osamosvojitvi začela oddaljevati od povprečne razvitosti Unije. BDP na prebivalca po kupni moči se oddaljuje od povprečja EU. Prvič po letu 1995 se je leta 2009 znižal tudi realni razpoložljivi dohodek prebivalstva. Če seštejemo ključne prejemke, to so plače, pokojnine in socialni transferji, je imelo prebivalstvo leta 2009 prvič manj kot leto pred tem, realno za kar dva odstotka, v letu 2010 pa še za nadaljnjih 0,5 odstotka. Spremenila se je tudi sestava prejemkov, precej se je povečal delež socialnih prejemkov. Glede na pričakovanja zelo skromne gospodarske aktivnosti, upoštevajoč zelo slabe razmere na trgu dela in omejitve na strani plač javnega sektorja, brez katerih ne bomo mogli sestaviti proračuna v prihodnjem letu, to seveda pomeni nadaljevanje teh trendov. Naše ocene kažejo, da se bo realni razpoložljivi dohodek tudi letos in prihodnje leto nekoliko zmanjšal.

Kako se bomo zadolževali za nakup stanovanja, avtomobila? Bo denar postal neznosno drag?

Cena, ki jo za svoje zadolževanje plačuje država, je indikator za ceno, ki jo plačuje celotni bančni sistem. Tudi banke se bodo zadolževale po višji obrestni meri, ker sta se poslabšali percepcija in bonitetna ocena Slovenije. Zato bodo višjo ceno prelile na podjetja in občane. Lahko pričakujemo dražje zadolževanje, poleg zaostrenih gospodarskih razmer, manjših realnih dohodkov bodo obresti za posojila tudi za občane višje.

Nam torej nova vlada za leto 2012 lahko obljubi le »kri, znoj in solze« ali pa vendarle še kaj drugega?

Vse le ni tako črno. Vse bonitetne agencije, ki so znižale bonitetno oceno Slovenije, so poudarile, da je pomemben vzrok za to tudi pomanjkanje kredibilne strategije za konsolidacijo javnih financ. Pred novo vlado je težka naloga, da pripravi tako strategijo, a tega ni nemogoče storiti. Med ekonomisti je kar nekaj idej, kako to uresničiti, kakšni bi bili primerni ukrepi. Če bo Slovenija to naredila, bi ob predpostavki, da se bodo splošne razmere v evrskem območju umirile, to pomenilo tudi nižjo ceno zadolževanja.