Miha Jenko, gospodarstvo
Ljubljana – »V koalicijski pogodbi je zapisano, da brez soglasja finančnega ministra ne moremo sprejemati odločitev, ki imajo velike posledice na javne finance. Če je finančni minister v vladi dovolj trden, stvari ne gredo mimo njega,« nam je minister za finance Janez Šušteršič odgovoril na vprašanje, ali bi potreboval pravico veta na finančne odločitve vlade.
Ali boste v vladni ekipi lahko zgradili svojo ministrsko trdnost?
Začetek je bil dober. Mislim, da se vsi zavedajo resnosti ukrepov, ki so pred nami. Moj edini namen je – in zato sem v vladi – da poskušamo napovedane stvari uresničiti v največji meri. Če ne bo šlo, me to delo potem v bistvu niti ne zanima več.
Vaš prvi projekt je rebalans, v razmerah, ko »denarja nimamo«, kot je sporočil premier Janša. Lahko že podrobneje obrazložite rebalans in njegov scenosled, kdaj bo operativen?
Morali se bomo vsesti na finančnem ministrstvu, vzeti tabele v roke in pogledati, kje so možni prihranki. Poleg tega bomo morali proračun narediti po novih ministrstvih. Potem bomo maksimalno racionalizirali procese v državi pri javnih naročilih, materialnih stroških in drugi porabi in videli, do kam pridemo. Naš cilj je, da bi primanjkljaj znižali vsaj pod 3,5 odstotka BDP.
Bili ste direktor Umarja, ki nam za letos napoveduje 0,2-odstotno rast, po črnem scenariju, če bi se nadaljevala kriza v Evropi, pa kar 3,8-odstotni padec BDP. Kako boste zasnovali rebalans, da bo ta konservativen in uresničljiv?
Za zdaj izhajamo iz uradne napovedi Umarja, drugih ne bomo delali. Bo pa treba razmisliti, kakšni bodo ukrepi, če pride do uresničitve črnih scenarijev.
Gospodarstvo hočete razbremeniti za do 200 milijonov evrov, toliko bo manj tudi proračunskih prihodkov. Bo gospodarska rast na račun olajšav toliko višja in zato tudi proračun bolj poln?
Takoj ne. To je sicer nekaj, na kar računamo morda v drugem ali tretjem letu po uvedbi teh ukrepov. Največja bo razbremenitev delovnih mest pri dohodnini in socialni kapici. Ko se bo začelo oživljanje gospodarstva, bomo to spodbudili tudi z davčnimi poenostavitvami in naložbami, ki jih lahko pripeljemo v Slovenijo. Takrat bo ta rast še bolj potegnila za sabo tudi zaposlovanje.
Napovedali ste, da boste takoj začeli iskati investitorje za NLB. Kje jih nameravate iskati? Bodo to spet KBC, EBRD in IFC?
To je proces, ki ga najlaže vodi banka sama, s finančnimi svetovalci. Prihodnji teden bomo opravili diskusijo o potrebnih spremembah v upravljanju banke in institucionalnem načinu upravljanja z banko in o pristopu države. In o iskanju investitorjev in dokapitalizatorjev, da bi ta proces lahko uspešno stekel. Ne bo pa finančni minister tisti, ki bo hodil po svetu in zbiral denar. Bomo pa naredili vse, da bi to uspelo.
Kako in kje pa nameravate po odstopu Boža Jašoviča poiskati novega predsednika uprave NLB?
Zdajšnja uprava dela naprej s polnimi pooblastili, dokler je na položaju. Za novo vodstvo pa bi bilo najbolje, če bi ga poiskali z mednarodnim razpisom. Morda bi bilo dobro, da bi v nadzornem svetu NLB imela tudi slovenska stran mednarodno izkušene ljudi, ki bi jim finančna javnost – in javnost nasploh – zaupala, hkrati pa bi bili odporni na pritiske lobijev. Če to izpeljemo pregledno, bi veliko naredili za uspešno iskanje investitorja v banki.
Omenjate lobije. Vaš predhodnik se je zapletal v njihove mreže. Kako jih boste obvladovali vi?
Prav veliko denarja, ki bi ga lahko delili, itak ni. Tu pa so še kapitalski deleži, kjer je veliko lobiranja, pa javna naročila, kjer moramo sistem narediti bolj pregleden in učinkovit kot je zdaj. Pri kupčijah z deleži bomo morali domisliti strukturo upravljanja in določiti zelo jasno odgovornost AUKN za to, kar počne, da bo sprejemala odločitve v dobro podjetij, ki jih upravlja.
Kaj neprodaja Mercatorja Agrokorju pomeni za dokapitalizacijo NLB?
Če sem prav seznanjen, bo banka s tem izgubila več kot 100 milijonov evrov prihodkov, na katere je računala, da bo z njimi neposredno ali posredno povečala svoj kapital. Tega denarja očitno ne bo, vsaj kratkoročno ne. Tudi če bi Mercator prodali drugemu kupcu, bo finančni učinek nižji, glede na ponudbe, ki so bile. Treba bo iskati druge rešitve in zato je še toliko bolj pomembno, da se začnemo obnašati drugače. V procesu prodaje, ne le Mercatorja, temveč tudi vrste drugih državnih deležev, je bilo veliko netransparentnosti in odstopanja od tistega, kar je država obljubila. S tem moramo takoj končati in hkrati postaviti zelo jasno strategijo države. Upamo, da bomo vsaj za del dokapitalizacije dovolj hitro našli investitorje – da ne bo treba banko spet dokapitalizirati iz državnega proračuna. Popolnoma nelegitimno bi bilo, če bi spet to počeli, če bi varčevali in delali velike reze v porabo, hkrati pa bi v proračunu iskali denar za rešitev banke.
Recimo, da bi po grobi oceni za sanacijo podjetij in bank potrebovali vsaj pet milijard evrov. Se strinjate?
Nimam takšne ocene, odvisna pa bi bila od tega, kaj investorji počnejo s podjetji in bankami. Večina izgub prihaja iz slabitev, iz slabih terjatev iz preteklih let. Tu lahko nekaj močnih investicij hitro sproži tudi pozitiven proces.
Napovedali ste boljši nadzor nad sivo ekonomijo. Koliko je sive ekonomije in koliko bi jo lahko potegnili »na svetlo« in izboljšali davčne prilive?
Ocene govorijo o 25 odstotkih BDP, morda tudi kaj več. Poenostaviti moramo poslovanje v uradni ekonomiji in podjetjem zagotoviti večjo pravno varnost, zlasti pri plačilni nedisciplini in jim dati tudi nekaj davčnih spodbud. Večina podjetij in ljudi raje počne stvari legalno, če to ni preveč obremenjujoče in zapleteno. Če bi med mandatom sivo ekonomijo z boljšim nadzorom zmanjšali za tretjino, bi se to izjemno poznalo v proračunu.
Velika težava je cena financiranja za slovensko državo, banke in podjetja po padcu ratingov, ko so zahtevani donosi za slovenske obveznice poskočili nad sedem odstotkov. Boste v vladi pripravili strategijo, kako prepričati trge, da je Slovenija vredna zaupanja?
Enostavno moramo z dejanji prepričati mednarodno skupnost. Nobena propaganda ali marketinška akcija tu ne bo pomagala. V svetu Slovenijo zelo dobro poznajo. Ljudje, ki se zanimajo za naložbe ali nam posojajo denar, natančno vedo, kaj se v državi dogaja, in to dnevno spremljajo. Tisto, kar smo rekli, da bomo počeli, moramo tudi dejansko začeti početi. Ko bodo tu prvi rezultati in bo za nami nekaj konsistentnih odločitev, se bo tudi odnos do Slovenije spremenil.