Erika Repovž, gospodarstvo
Ljubljana – Prihodnje leto bo prvih 185 upravičencev doseglo pogoje za izplačilo poklicnih pokojnin (nekdanji beneficiran delovni staž) iz sklada obveznega dodatnega poklicnega zavarovanja (SODPZ) v skupni vsoti 2,3 milijona evrov. V Kadu, ki od leta 2001 upravlja sredstva sklada, ne dajo jasnega odgovora na vprašanja, ali bodo zbrana sredstva na osebnih računih zavarovancev zadostovala za izplačila teh pokojnin.
Na ta problem, ki so ga znova izpostavili tudi na zadnjem svetu Zpiza, že dlje časa opozarjajo tudi sindikati v dejavnostih, ki so vključene v zavarovanje in kjer je bilo konec septembra zaposlenih 43.349 zavarovancev. Na ministrstvu za delo so potrdili, da so po desetih letih delovanja sklada ugotovili, da nekateri zavarovanci na svojih individualnih računih nimajo dovolj sredstev, ki bi zadoščala za izplačilo poklicnih pokojnin (podatka, koliko je teh zavarovancev, nimajo), v Kadu pa so nam odgovorili, da tega podatka do trenutka upokojitve zavarovancev ni mogoče dobiti. Ključni podatek je pokojninska doba, zato višine potrebnih sredstev ni mogoče napovedati, pojasnjujejo v Kadu, pri katerem je bilo v desetih letih vplačanih 50,8 milijona evrov premij.
Kdo bo pokril manjkajoča sredstva, za zdaj ni jasno. Lahko se zgodi, da bo to celo Zpiz, kar pomeni, da bi poslovanje Kada – očitajo mu tudi visoke provizije za upravljanje – nazadnje reševali davkoplačevalci. Provizija za upravljanje sklada je 1,2 odstotka letne čiste vrednosti sredstev sklada in je v letih od 2001 do 2010 po podatkih Kada znašala 18,9 milijona evrov. Po izračunih sindikata Alternativa je Kad z upravljanjem sklada doslej zaslužil 27 milijonov evrov, upoštevajoč deset milijonov evrov stroškov v zadnjih letih, ko je bilo poslovanje sklada negativno.
Tine Stanovnik z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da je ena od možnih rešitev intervencijski zakon. Denar iz osebnih računov na Kadu bi bilo treba nacionalizirati, tako kot so to naredile nekatere druge države, pojasnjuje Stanovnik, obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje pa vključiti nazaj v prvi steber, iz katerega so ga umaknili leta 2001. Z ministrstva za delo prihajajo celo vse glasnejši predlogi o ukinitvi zavarovanja, ki smo ga poznali le v nekdanjih socialističnih državah.
Zastareli šifranti
Po nekaterih podatkih naj bi se število delovnih mest, ki so vključena v obvezno poklicno zavarovanje, povečalo predvsem pri nekaterih delovnih mestih v javnem sektorju. To ne drži, saj se je šifrant povečal le za eno šifro, ko so se leta 2001 v zavarovanje vključili tudi cariniki, pojasnjujejo na Kadu. Sicer je šifrant zahtevnih in za zdravje škodljivih delovnih mest zastarel, z njim se več kot desetletje nihče ni ukvarjal. Na Združenju za promet pri gospodarski zbornici so od ministrstva in Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) zahtevali novo presojo delovnih mest, ki bi bila upravičena do poklicne pokojnine, vendar za zdaj ni bila imenovana še niti komisija, ki bi o tem presojala.
Problem so tudi neplačniki. Po naših podatkih le desetina podjetij v branži (avtoprevozništvo in prevoz potnikov) plačuje obvezno poklicno zavarovanje svojim delavcem, pravi Robert Sever iz združenja, kjer so prepričani, da je zavarovanje odveč, saj so se delovne razmere zaradi posodobitve vozil zelo izboljšale.