Klavrn odnos do inženirskega dela

Ljubljana – Slovenska inženirska akademija (IAS), ki je lani pripravila dokument Tehnološka avtocesta: konsenz za inovativno Slovenijo, temu je sledil še odmeven posvet o pomanjkanju inženirjev, se je včeraj na posvetu lotila še problematike (ne)sodelovanja raziskovalcev v našem gospodarskem razvoju.

Predsednik IAS, sicer direktor instituta Jožef Stefan, prof. dr. Jadran Lenarčič, je poudaril, da nam po osamosvojitvi v Sloveniji ni uspelo zgraditi celovite in učinkovite inovacijske politike in sistema, ki bi temeljil na sodelovanju znanosti in gospodarstva ter na učinkovitem vključevanju raziskovalcev v gospodarski razvoj. »Prevladovalo je prepričanje, da je mogoče gospodarski uspeh utemeljiti na osebnem zaslužkarstvu. Zaradi odsotnosti vizij in razvojne politike, klavrnega odnosa do ustvarjalnosti in še posebno do inženirskega dela, je gospodarska kriza Slovenijo še bolj prizadela,« je dejal Lenarčič, ki meni, da avtocesto med gospodarstvom in znanostjo nikakor ni mogoče zgraditi brez ustreznih ukrepov v podporo kakovostnih skupnih raziskovalno-razvojnim projektom.

Pomembnejšo vlogo bi pri tem lahko imela tako imenovana spin-off podjetja, ki omogočajo neposredni prenos novih znanj iz raziskovalnih organizacij v gospodarstvo. Čeprav je bil prvi slovenski spin off (INEA) ustanovljen že leta 1987, jih imamo še relativno zelo malo, kar je, po besedah Zorana Marinška, soustanovitelja Inee, posledica sistemskih ovir – nejasnega statusa raziskovalnih organizacij, podcenjevanja vrednosti poslovne uspešnosti raziskovalcev, birokratizacije in pomanjkanja tveganega kapitala.

Profesor ljubljanske strojne fakultete prof. dr. Jože Vižintin je opozoril, da se je po osamosvojitvi število 8500 razvojnikov v gospodarstvu drastično zmanjšalo – zdaj jih je okrog 2300. Direktor Gorenja Franjo Bobinac je govoril o tem, kako težko je še tako uspešnemu slovenskemu podjetju na globalnem trgu v razvoju tekmovati z multinacionalkami in koliko lažje bi bilo, če bi v Sloveniji združili razvojne potenciale ter se brez predsodkov odprli Zahodnemu Balkanu. Jadran Lenarčič Foto Voranc Vogel