Tiskane izdaje
Frankfurt - Obseg posojil zasebnemu sektorju v območju evra se je marca povečal le za 0,6 odstotka, to je 0,2 odstotne točke manj kot februarja in 0,6 odstotne točke manj kot januarja, je danes objavila Evropska centralna banka.
Obseg posojil tako ostaja skromen kljub potezi ECB, ki je od decembra bankam iz območja evra v dveh tranšah za refinanciranje namenila več kot 1000 milijard evrov triletnih posojil po enoodstotni obrestni meri.
Tokratni podatki dajejo nekoliko drugačno sliko kot minuli teden objavljena raziskava osrednje denarne ustanove območja evra o posojilni dejavnosti bank v prvem letošnjem četrtletju. Ta je pokazala, da se je število bank, ki so poročale o zaostrovanju posojilnih pogojev, v primerjavi z zadnjim trimesečjem 2011 občutno zmanjšalo.
Še posebej poudarjen je bil upad pri posojilih podjetjem, nekoliko manjši pa pri posojilih gospodinjstvom in pri potrošniških kreditih. V vsakem primeru je bilo zmanjšanje števila bank, ki so zaostrovale posojilne pogoje, precej večje, kot so banke napovedovale v lanskem zadnjem četrtletju, poroča Slovenska tiskovna agencija.
V ECB pojasnjujejo, da je izboljšanje predvsem posledica izboljšanega dostopa bank do likvidnosti, kar je rezultat omenjenih posojilnih avkcij ECB. Banke pričakujejo dodatno popuščanje posojilnih pogojev v tekočem trimesečju.
Bankam denarja ni treba porabiti za kreditiranje
Predsednik ECB Mario Draghi je minuli teden pred člani odbora Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve sicer zatrdil, da so si v Frankfurtu želeli hitrejšega prenosa razdeljenih sredstev v realno gospodarstvo, kar je bil vsaj uradno osrednji namen obeh operacij ECB.
Draghi pravi, da ECB ne more narekovati bankam, kako naj porabijo pridobljeno likvidnost, saj je to njihova poslovna odločitev. V Frankfurtu vseeno menijo, da bo denar porabljen za namene financiranja gospodarstva, saj je to osnovna naloga bank.
Povpraševanja je zaradi krize malo
Ob tem pa prvi mož ECB pojasnjuje, da je gibanje posojil v veliki meri odvisno tudi od povpraševanja v gospodarstvu, ki pa naj bi še nekaj časa ostalo šibko, zato bo do izboljšanja gospodarskih razmer šibka ostala tudi rast posojil.
O tem priča tudi dejstvo, da so banke v prvem trimesečju poročale o močnem upadu povpraševanja po posojilih v gospodarstvu. Območje evra naj bi se po doslej razpoložljivih podatkih v prvih treh mesecih leta znašlo v recesiji, pri čemer je ta najhujša v ranljivih južnih članicah.
Poleg tega inflacijski pritiski še ne pojenjajo. Monetarni agregat M3, ki meri količino denarja v obtoku in je kazalec srednjeročne inflacije, se je marca na letni ravni okrepil za 3,2 odstotka, potem ko je februarja beležil 2,8-odstotno, januarja pa 2,5-odstotno rast.
V ECB poudarjajo, da so inflacijska gibanja na srednji rok pod nadzorom, tako da naj bi se letna inflacija z aprilskih 2,6 odstotka v začetku 2012 spet spustila pod dva odstotka. Svet ECB na četrtkovem zasedanju v Barceloni tako najverjetneje na bo spreminjal ključne obrestne mere za območje evra, ki bo verjetno še lep čas ostala na ravni enega odstotka.
