Koliko evrov še za rešitev evra

Bruselj – »Vsi voditelji so poudarili odločenost, da naredijo, kar je v njihovi moči, da bi presegli krizo evra in se v duhu solidarnosti lotili izzivov,« je povedal predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy po srečanju najpomembnejših državnikov vseh 27 članic. Takoj za njimi so se na kriznem posvetu sestali še voditelji 17 držav evrskega območja.

Državniki Unije so sprejeli izjavo o dokapitalizaciji evropskih bank, ki morajo do konca junija 2012 povečati delež najbolj kakovostnega kapitala na devet odstotkov lastnih sredstev, kar je treba doseči predvsem s pritegnitvijo denarja iz zasebnih virov. Dokler tega cilja ne uresničijo, bi »banke morale upoštevati omejitve, ki se nanašajo na delitev dividend in izplačila premij«. Če bo treba, bi jim pomoč zagotovile države, če pa to ne bi bilo mogoče, se banke, vendar le tiste z območja evra, lahko potegujejo za posojilo EFSF. Državni regulatorji morajo zagotoviti, da bodo banke kljub prizadevanjem za okrepitev kapitala ohranile raven financiranja gospodarstva.

Dokapitalizacija evropskih bank za 108 milijard evrov?

Soglasje o bančnem svežnju ne omenja zneska, ki bi bil nujen za dokapitalizacijo evropskih bank, saj bo odvisen od deleža njihovih terjatev v Grčiji, ki ga bodo morale odpisati, da bi največjo evropsko dolžnico rešile pred bankrotom. Neuradno kroži podatek, da bi za dokapitalizacijo potrebovali skupaj okoli 108 milijard evrov. O tem, kolikšen delež dolgov bi odpisali, se še pogajajo. Doslej so v evropskih krogih omenjali od 50 do 60 odstotkov vrednosti zadolžnic, banke pa v odpis veliko več kot 40 odstotkov ne privolijo, vsaj za zdaj ne. Odpis polovice terjatev bi precej razbremenil Grčijo, saj je skoraj dve tretjini zadolžnic v rokah zasebnih investitorjev.

Kako povečati sredstva 
za finančno stabilizacijo

Po uvodni seji so najvišji politiki evrske skupine med delovno večerjo razpravljali o povečanju sredstev evropskega instrumenta za finančno stabilizacijo (EFSF), ki zdaj razpolaga s 440 milijardami evrov. A to utegne biti premalo, če bi pomoč potrebovala katera od velikih držav (denimo Italija ali Španija).

Prva opcija omenja, da bi akcijske zmožnosti sklada lahko povečali z delnimi jamstvi za vrednostne papirje držav v težavah, ki bi izdajale nove obveznice skupaj s priloženim jamstvenim certifikatom. V primeru nezmožnosti plačila bi investitor v zameno za jamstvo prejel obveznice EFSF, ki se ponašajo z najvišjo mogočo bonitetno oceno (AAA). Druga opcija za povečanje kapitala EFSF se zavzema za ustanovitev ene ali več investicijskih družb, ki bi pritegovale javni in zasebni kapital tudi zunaj evrskega območja ter lajšale financiranje članic evrske skupine v stiski, predvsem z dokapitalizacijo oslabljenih bank ali z odkupom državnih obveznic.

Obe opciji bi delovali hkrati, vsaka država bi se lahko odločila za instrument, ki ji bolj ustreza, njuna prednost pa je mobilizacija veliko več kapitala, kot ga je EFSF omogočal doslej.

Zamisel o investicijskih družbah je že pritegnila nekaj možnih vlagateljev, kot je norveški sklad, zanimanje je pokazala tudi Kitajska, zato bo prvi mož EFSF Klaus Regling jutri odpotoval v Peking, od koder se bo podal še v Tokio. Od hitro rastočih držav sta pripravljeni sodelovati še Rusija in Brazilija, vendar želita, da bi nova družba delovala pod okriljem mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Italija z varčevalnimi načrti

Posebne pozornosti je bil deležen italijanski premier Silvio Berlusconi, od katerega so že v nedeljo zahtevali natančen seznam in koledar uresničevanja gospodarskih ukrepov in reform. Vlada apeninske članice je sicer poleti pripravila program, po katerem bi do leta 2014 privarčevala približno 60 milijard evrov, vendar je politična vnema v Rimu odtlej popustila.

Berlusconi je v Bruselj dopotoval s še svežim dogovorom, ki ga je s hudimi mukami izpulil koalicijskemu partnerju Umbertu Bossiju. Italija velja za močno ranljivo državo, ne zgolj zaradi javnega dolga, ki je s 120 odstotki bruto proizvoda (1900 milijard evrov) drugi najvišji za grškim (ta presega 160 odstotkov), temveč tudi zaradi velikih potreb po financiranju. V prihodnjih treh letih bo namreč naša zahodna soseda za odplačevanje dolgov morala mobilizirati več kot 600 milijard evrov. Kako preseči krizo evra in se v duhu solidarnosti lotiti novih izzivov?