Konkurenčnost slovenske industrije pod evropskim povprečjem

Slovenija se je znašla v skupini držav, ki so po produktivnosti dela precej pod povprečjem EU.

pet, 14.10.2011, 13:20; spremenjen: 14:30
Evropska komisija je pregled konkurenčnosti industrije v državah članicah unije danes objavila v okviru dokumenta z naslovom Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti.

Bruselj - Evropska komisija je danes v Bruslju objavila pregled konkurenčnosti industrije v državah članicah EU. Pregled kaže, da je Slovenija v skupini držav, ki so po produktivnosti dela precej pod povprečjem EU, poroča Slovenska tiskovna agencija.

"Ne glede na svojo velikost se Slovenija sooča z izzivom povečanja tako konkurenčnosti izvoza kot konkurenčnosti domačih sektorjev," piše v papirjih, ki jih je danes objavila Evropska komisija.

V skupini držav, ki so po konkurenčnosti industrije precej pod povprečjem EU, so poleg Slovenije še Slovaška, Madžarska, Češka, Poljska, Ciper, Portugalska, Estonija, Litva, Romunija, Latvija in Bolgarija.

Najboljše po konkurenčnosti industrije in precej nad povprečjem v EU pa so Irska, Nizozemska, Avstrija, Finska, Belgija, Luksemburg, Švedska in Nemčija.

Komisija ob tem izpostavlja, da bi lahko Slovenija z ustreznim izvajanjem direktive o storitvah in v celoti delujočim uradom za varstvo konkurence bolje izkoristila potencial svojega storitvenega sektorja.

Slovenija je sicer po deležu inovativnih podjetij po navedbah komisije med državami, kjer ta delež presega 50 odstotkov vseh podjetij, torej v drugi od štirih skupin. V prvi, z deležem, višjim od 60 odstotkov, sta Nemčija in Luksemburg.

Komisija še poudarja, da je bila Slovenija ena od prvih držav, ki so del sredstev iz evropskih skladov uporabile za programe konkurenčnosti, in sicer do 40 odstotkov sredstev.

Poleg tega je komisija ocenjevala, kako prijazna je regulacija posameznih držav do podjetij. Slovenijo je uvrstila v skupino 16 držav, kjer je ta srednje obremenilna za podjetja.

Najmanj obremenilna je regulacija za podjetja na Finskem, v Estoniji, na Danskem, Cipru, Švedskem in v Luksemburgu, najbolj pa v Belgiji, na Portugalskem, v Grčiji, na Madžarskem in v Italiji.

Industrija bi lahko ponovno spodbudila rast evropskega gospodarstva

Ob tem komisija ugotavlja, da je oživitev gospodarstva EU počasna in še naprej negotova ter da iz finančnih trgov, naraščajočih cen energije in surovin ter potrebe po proračunski konsolidaciji izvirajo resna tveganja.

Vendar pa je industrija EU po navedbah komisije načeloma v dobrem stanju in ima dobre možnosti, da ponovno spodbudi rast evropskega gospodarstva.

Komisija je opredelila glavna področja, na katerih bi bilo mogoče dodatno okrepiti konkurenčnost gospodarstva EU.

To so strukturne spremembe v gospodarstvu, spodbujanje inovativnosti industrijskih panog, spodbujanje trajnosti in učinkovitosti virov, izboljšanje poslovnega okolja, izkoriščanje prednosti enotnega trga ter boljša podpora malim in srednjim podjetjem.

Komisija med drugim ugotavlja tudi, da podjetja iz EU v primerjavi s podjetji iz ZDA in Japonske dosegajo slabše rezultate pri uporabi in komercializaciji rezultatov raziskav in inovacij. Po drugi strani pa učinkovitost industrije EU v številnih primerih dosega in celo presega ti dve državi, čeprav so med posameznimi državami članicami in industrijskimi sektorji v EU precejšnje razlike.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
5 komentarjev
peter-klepec

Krivi so vedno drugi. Ampak v Sloveniji so drugi bolj krivi kot drugje po svetu.
Resnica je seveda malo drugacna in je boleca. Slovenci so hoteli v EU in EURO zato, ker so hoteli visje place. Komaj kdo pa je hotel bolje in vec delati. Place ste si povecali, delate pa enako kot prej. In ker nimate tolarja, ki bi ga po potrebi lahko devalvirali zaradi te diskrepance, rinete trmasto v problem.

Ne gre samo za fizikalce, najbolj razvidna je situacija v servisnem sektorju. Poznam firmo, ki obstaja od konca ww2 in zaposluje nekaj sto ljudi. Delajo za slovenske drzavne firme, od energetike do cest - nacin dela, je ostal isti, kvecjemu je kvaliteta padla. Pred 40 leti so lahko delali za nemske firme, danes ne morejo vec. Ker so postali preslabi in ker stanejo prevec. Nemci vzamejo rajsi Poljake, Cehe, Romune, Madzare, ki imajo izkusnje v svetu. Teli dinozavri so si pas samo priredili dohodke, ki so placljivi samo znotraj Slovenije, zato tuid nimajo nobenih mednarodnih izkusenj. In namesto da bi se skulirali in zaceli od tam kjer pac so, ugotavljajo da je bivsa Juga pravo trzisce.
Lahko bi jim tocno povedal kaj bo z njimi cez 5-10 let, ampak nocem biti prevec krut:-)

14. oktober 2011, ob 16:02:28
Bob Rock

@Regrat

....Menedžerje imamo enostavno obupne...

prej bi rekel, da imamo neprave ljudi na nepravih mestih. Rešitev? Enostavna. Slabe odločitve naj se začnejo sankcionirat. Šele ko bo nekdo imel v zavesti, da lahko za svoje neumnosti sedi, bo 2x razmisli, kaj bo naredil.

...sanjala svinja kukuruz...

14. oktober 2011, ob 16:00:55
Regrat

Evo, sem našel: http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/place-menedzerjev-v-zgornji-polovici-lestvice-ucinkovitost-pa-na-dnu.html

"Plače menedžerjev v zgornji polovici lestvice, učinkovitost pa na dnu

Slovenija je po konkurenčnosti menedžerjev na 57. mestu med 59 državami."

A je potem sploh še kaj čudnega, da nam ne gre tako dobro kot bi nam lahko šlo, ko pa imamo tako nekonkurenčne menedžerje?

14. oktober 2011, ob 15:01:52
Regrat

Če se ne motim, je neka raziskava pokazala, da je kvaliteta naših menedžerjev na samem dnu v primerjavi z 57 drugimi državami, ki so bile ravno tako v raziskavi.

Ko razmišljamo o raznih reformah, prebojih in ne vem kaj, bi moral temu posvečat največ pozornosti. Menedžerje imamo enostavno obupne. To je eden glavnih problemov Slovenije, in iz tega izhaja tudi veliko drugih.

14. oktober 2011, ob 14:58:38
novi_butalec

Hm, kaj to pomeni? Ali so merili produktivnost fizikalcev, dodano vrednost na zaposlenega ali kaj tretjega?

Vsekakor pa je po mojem mnenju precej bolj od konkurenčnosti fizikalcev problem slabo upravljanje industrije in KATASTROFALNO upravljanje javnega sektorja.

14. oktober 2011, ob 13:50:13
5 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej