Konkurenčnost slovenske industrije pod evropskim povprečjem

Slovenija se je znašla v skupini držav, ki so po produktivnosti dela precej pod povprečjem EU.

pet, 14.10.2011, 13:20; spremenjen: 14:30
Evropska komisija je pregled konkurenčnosti industrije v državah članicah unije danes objavila v okviru dokumenta z naslovom Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti.

Bruselj - Evropska komisija je danes v Bruslju objavila pregled konkurenčnosti industrije v državah članicah EU. Pregled kaže, da je Slovenija v skupini držav, ki so po produktivnosti dela precej pod povprečjem EU, poroča Slovenska tiskovna agencija.

"Ne glede na svojo velikost se Slovenija sooča z izzivom povečanja tako konkurenčnosti izvoza kot konkurenčnosti domačih sektorjev," piše v papirjih, ki jih je danes objavila Evropska komisija.

V skupini držav, ki so po konkurenčnosti industrije precej pod povprečjem EU, so poleg Slovenije še Slovaška, Madžarska, Češka, Poljska, Ciper, Portugalska, Estonija, Litva, Romunija, Latvija in Bolgarija.

Najboljše po konkurenčnosti industrije in precej nad povprečjem v EU pa so Irska, Nizozemska, Avstrija, Finska, Belgija, Luksemburg, Švedska in Nemčija.

Komisija ob tem izpostavlja, da bi lahko Slovenija z ustreznim izvajanjem direktive o storitvah in v celoti delujočim uradom za varstvo konkurence bolje izkoristila potencial svojega storitvenega sektorja.

Slovenija je sicer po deležu inovativnih podjetij po navedbah komisije med državami, kjer ta delež presega 50 odstotkov vseh podjetij, torej v drugi od štirih skupin. V prvi, z deležem, višjim od 60 odstotkov, sta Nemčija in Luksemburg.

Komisija še poudarja, da je bila Slovenija ena od prvih držav, ki so del sredstev iz evropskih skladov uporabile za programe konkurenčnosti, in sicer do 40 odstotkov sredstev.

Poleg tega je komisija ocenjevala, kako prijazna je regulacija posameznih držav do podjetij. Slovenijo je uvrstila v skupino 16 držav, kjer je ta srednje obremenilna za podjetja.

Najmanj obremenilna je regulacija za podjetja na Finskem, v Estoniji, na Danskem, Cipru, Švedskem in v Luksemburgu, najbolj pa v Belgiji, na Portugalskem, v Grčiji, na Madžarskem in v Italiji.

Industrija bi lahko ponovno spodbudila rast evropskega gospodarstva

Ob tem komisija ugotavlja, da je oživitev gospodarstva EU počasna in še naprej negotova ter da iz finančnih trgov, naraščajočih cen energije in surovin ter potrebe po proračunski konsolidaciji izvirajo resna tveganja.

Vendar pa je industrija EU po navedbah komisije načeloma v dobrem stanju in ima dobre možnosti, da ponovno spodbudi rast evropskega gospodarstva.

Komisija je opredelila glavna področja, na katerih bi bilo mogoče dodatno okrepiti konkurenčnost gospodarstva EU.

To so strukturne spremembe v gospodarstvu, spodbujanje inovativnosti industrijskih panog, spodbujanje trajnosti in učinkovitosti virov, izboljšanje poslovnega okolja, izkoriščanje prednosti enotnega trga ter boljša podpora malim in srednjim podjetjem.

Komisija med drugim ugotavlja tudi, da podjetja iz EU v primerjavi s podjetji iz ZDA in Japonske dosegajo slabše rezultate pri uporabi in komercializaciji rezultatov raziskav in inovacij. Po drugi strani pa učinkovitost industrije EU v številnih primerih dosega in celo presega ti dve državi, čeprav so med posameznimi državami članicami in industrijskimi sektorji v EU precejšnje razlike.

Prijavi sovražni govor