Tiskane izdaje
Ladijska križarjenja so se v zadnjem desetletju razcvetela v donosen posel. Po napovedih spletnega portala Cruise Market Watch, ki analizira in objavlja podatke o trgu počitniških križarjenj po vsem svetu, bo v tem letu njegova vrednost dosegla 34,1 milijarde ameriških dolarjev (25,6 milijarde evrov). S turističnimi križarkami bo plulo 20,3 milijona potnikov ali 5,6 odstotka več kakor lani, medtem ko je povprečna letna rast števila potnikov od začetka devetdesetih let 7,6-odstotna. Mateja Gruden
Cruise Market Watch je podatke sicer objavil konec preteklega leta, torej pred italijansko tragedijo. O tem, kako bo nesreča vplivala na industrijo križarjenj, za zdaj le ugibajo. Mnenja analitikov so različna: nekateri napovedujejo zgolj kratkoročen osip potnikov, nekateri pa se bojijo, da bodo posledice dolgoročne, je v minulih dneh poročala agencija Reuters. AFP je objavil, da v Evropi nekaj dni po potopu Coste Concordie še ni bilo vala odpovedi rezervacij, zato so evropski ponudniki križarjenj menili, da je o posledicah še prezgodaj sklepati. Eden od njih je bil optimističen. Navsezadnje tragedije ni zakrivila pomanjkljiva (tehnična) varnost ladje, ampak človek, poleg tega ljudje ne prenehajo leteti, ko se zgodi letalska nesreča, je dejal.
Mišo Mrvaljević, svetovalec uprave Kompasa, je povedal, da v podjetju ne verjamejo, da bo brodolom načel čedalje večje povpraševanje po križarjenjih, tudi med Slovenci. Vsaka nesreča poleg tega spodbudi nove ukrepe za večjo varnost. Sogovornik sicer meni, da gre priljubljenost križarjenj pripisati dejstvu, da so »dobra kombinacija kakovostne namestitve, navadno na ravni hotela s štirimi ali petimi zvezdicami, odlične hrane, kratkih izletov in počitnic«. Za povrhu je mogoče enotedensko križarjenje, ki ne zahteva letenja do izhodnega pristanišča, zunaj glavne sezone kupiti že za 400 do 600 evrov – se pravi, da počitnice v velemestih na morju niso več domena premožnejših, kakor je veljalo nekoč. Svoje prispeva tudi zelo raznolika ponudba na krovu: »Na njih je veliko animacije za vse starostne skupine: za družine, recimo, otroški kotički, klubi za najstnike, diskoteke za mlade, posebni programi za starejše...«
Nove in nove ladje
Lani se je na križarjenje odpravilo 5,4 milijona Evropejcev, kar je dvakrat več kot leta 2003. Največ je bilo Britancev (1,6 milijona), sledili so jim Nemci, Italijani, Španci in Francozi. Potniki iz Evrope in Severne Amerike predstavljajo po navedbah portala Cruise Market Watch blizu 86 odstotkov vseh gostov, vendar strmo narašča tudi število potnikov z drugih območij, še zlasti Azije.
V pristaniščih in na morju po vsem svetu bo po napovedih portala konec tega leta počivalo in plulo približno 250 razkošnih potniških ladij za skupaj skoraj pol milijona potnikov. Letos nameravajo splaviti več novih za skupaj blizu 19.000 potnikov. Največji družbi, ki jima pripade kar tri četrtine vseh prihodkov od križarjenj, sta Carnival Corporation, h kateri spada tudi Costa Cruises, lastnica nesrečne Coste Concordie, in Royal Caribbean Cruises.
Okolje v senci razsipnosti
Razmah ladijskih križarjenj, čedalje večja priljubljenost plavajočih velemest, v katerih se zdi, da je izvir domišljije za ustvarjanje ponudbe neusahljiv, pa poraja čedalje več okoljevarstvenih kritik, ki se začenjajo pri izjemni porabi goriva, nadaljujejo pri kopičenju na tone smeti, potratni rabi energije (recimo za bazene z valovi za deskarje ali drsališča) pa do dejstva, da lokalne skupnosti na obalah, kjer se ustavljajo, od njih nimajo kaj prida.
Na spletnem portalu responsibletravel.com je, denimo, zaslediti precej ostrine v opisu okoljskih vplivov te cvetoče industrije. »Resnica je, da so te razkošne turistične ladje ekološko izjemno sporne in da prinašajo lokalnim gospodarstvom zelo malo ekonomske koristi. Po navedbah našega partnerja, organizacije Climate Care, pri ladji, kakršna je Queen Mary 2 (ob splavitvi največja, za 2620 potnikov, medtem ko je na aktualni najvelikanki Allure of the Seas prostora za nekaj več kot 6000 potnikov, op. p.), doseže izpust CO2 0,43 kilograma na potniško miljo. Na dolgem letu znaša povprečje 0,257 kilograma. Se pravi, da je precej bolj zeleno leteti kakor pluti. Pri čemer je treba pri križarjenjih prišteti dodatne izpuste, saj je do izhodnih pristanišč pogosto treba leteti.« Mimogrede: največ križarjenj se začne v Miamiju v ZDA. Po podatkih okoljske ustanove Surfrider proizvede ladja za 3000 potnikov 38 milijonov litrov odpadnih voda, 800.000 litrov fekalij, 95.000 litrov mastne kalužne vode, 380 litrov strupenih odpadkov, 50 ton smeti in trdnih odpadkov ter dizelske izpuste, enakovredne več tisoč avtomobilom na cestah.
Mrvaljević je zatrdil, da je razmah industrije sprožil tudi strožjo okoljsko regulativo zanjo in da so ladje, izdelane v zadnjih petnajstih letih, zgrajene v skladu s smotrno porabo energije, reciklažo vode in odpadkov, upoštevati morajo stroga pravila glede izpustov...
Precej živahna je še vedno tudi razprava, koliko ekonomskih koristi prinašajo plavajoča mesta krajem, kjer pristajajo na svoji poti. Po navedbah Cruise Market Watch se bo poraba potnikov in posadke v pristaniščih po svetu v tem letu vrtela okoli 15,5 milijarde dolarjev. Po drugi strani je iz razreza porabe potnika, ki jo je opravil portal, razvidno, da gre pretežni del denarja v žep družbi in ponudnikom, ki nimajo nikakršne zveze z lokalnimi okolji: od skupaj 1777 dolarjev, kolikor porabi povprečni potnik za enotedensko križarjenje, odšteje največ za vozovnico (1374 dolarjev), od preostalega zneska pa zapravi na izletih na kopnem, kjer so postanki najpogosteje precej kratki, samo 80 dolarjev. Prihodek družb na potnika na dan je v povprečju sicer 240,13 dolarja. Največja na svetu, Allure of the Seas družbe Royal Carribean Foto Daniel Christensen Kdo ima največjo?
Ladijska družba Royal Carribean. In to celo dve: Allure of the Seas, ki so jo krstili leta 2010, in njeno leto dni starejšo in le za spoznanje manjšo sestro Oasis of the Seas. Poglejmo impresivne podatke o njiju: obe tehtata 225.282 ton, sta dolgi 360 metrov (no, prva pet centimetrov več), široki 64 metrov, na prvi je prostora za 6360 potnikov, na drugi za 6296. Takole jo je na enem od spletnih forumov navdušeno opisoval eden od potnikov, ki se je ravno vrnil s križarjenja: »Ladja je preprosto neverjetna! Mnogi menijo, da je glede na tonažo in zmogljivost prevelika. Nikakor. Nikoli ni bilo nikjer gneče.« Ves navdušen je bil nad možnostmi za preživljanje prostega časa na njej: mini golf igrišče, dve plezalni steni, vrtiljak, drsališče, bazena za deskanje... Pa nad večernimi dogodki, od broadwayskih muzikalov do nastopov znanih komedijantov. Mini Las Vegas. In preostale tri velikanke, da sestavimo lestvico petih največjih? Freedom of the Seas, Liberty of the Seas in Independence of the Seas, vse prav tako last družbe Royal Carribean.
Zasebni otoki
ladijskih korporacij
Ladijske družbe kupujejo na Karibih kar cele otoke, je mogoče prebrati na spletnem portalu responsibletravel.com. Na njih razvijajo ponudbo, ki je namenjena zgolj njihovim potnikom. Ti »fantazijski otoki« so dostopni le njim in osebju na ladjah, promovirajo pa jih kot neprekosljivo karibsko izkušnjo. Družbe si z njimi množijo zaslužke s prodajo pijač, spominkov, izleti s čolni, potapljanjem... Od osmih največjih družb, ki plujejo po Karibih, jih kar šest premore svoje zasebne otoke, ki so seveda vključeni v itinerarije njihovih križarjenj, zato izpuščajo iz njih druga pristanišča. Ti otoki so Half Moon Cay, Casaway Cay (na fotografiji), Great Stirrup Cay, Princes Cay, Serena Cay, Coco Cay.
Babica na Titaniku, vnukinja na Costi
Po tragediji ob italijanski obali je ena od potnic, ki se je rešila s potapljajoče se ladje, Valentina Capuano, povedala, da je njena babica pred stoletjem preživela tragedijo Titanika, je poročal AFP. »Bilo je kot podoživljanje preteklosti, grozno,« je po nesreči dejala Valentina. Njena babica je preživela potop Titanika leta 1912, njen brat Giovanni, ki je na ladji delal kot natakar in upal, da bo začel življenje v Ameriki, pa je bil ena od 1517 žrtev najbolj razvpite pomorske nesreče v zgodovini.
V spomin
Iz New Yorka bo 10. aprila krenila na zgodovinsko križarjenje ladja Azamara Journey. Potnikom (sprejme jih skoraj sedemsto) bodo na osemdnevni plovbi delali družbo strokovnjaki za Titanik. Na obletnico tragedije, 14. aprila, se bodo gostje Azamara Journey pridružili 1309 potnikom na Balmoralu, še eni ladji, ki se bo odpravila na križarjenje v spomin na nesrečni parnik. Srečali se bosta prav na kraju potopa in tam priredili spominsko slovesnost. Azamara Journey se bo ustavila tudi v kanadskem pristanišču Halifax, ki je tesno povezano z zgodbo Titanika, saj so tam pokopane številne žrtve nesreče.
Iz Nedela
