Letošnja suša povzročila za 128 milijonov evrov škode

Ljubljana - Po še neuradnih ocenah, ki so jih kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) zbrale in poslale upravi za zaščito in reševanje, z njimi pa je seznanjeno tudi ministrstvo za kmetijstvo in okolje, je letošnja suša v Sloveniji povzročila za približno 128 milijonov evrov škode.

Natančnejši podatki iz popisa škode bodo znani po pregledu zbranih poročil, ki jih morajo občinske komisije, v katerih so sodelovali tudi kmetijski svetovalci, posredovati upravi do vključno jutri.

Ker že po prvih ocenah škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna oziroma okoli 2,4 milijona evrov, bo država najverjetneje razglasila naravno nesrečo. To pomeni, da bi vlada pomagala oškodovancem s proračunskim denarjem. Suša je po doslej zbranih ocenah največ škode povzročila na Primorskem, kjer po podatkih novogoriškega zavoda (vključeni so tudi podatki za koprsko območje) presega 35 milijonov evrov. Sledijo Dolenjska z 31 milijoni evrov škode, ptujsko območje s 27 milijoni evrov, Prekmurje z 21 milijoni evrov ...

Poudarjajo, da je suša prizadela vsa območja, a so med njimi precejšnje razlike, še najmanj je prizadela Gorenjsko in Koroško.

Za realno oceno škode bo zato zbrane podatke o popisu škode nujno treba primerjati s posnetki škode v primorskih občinah in tistih v Prekmurju, kjer so na lokalni ravni razlike precejšnje, v celoti gledano pa ni tako zelo hudo, kot je, denimo, v Vipavski dolini. Tudi zato je kmetijsko-okoljski minister Franc Bogovič pozival k pravičnemu popisovanju škode, »saj vemo, da narava letos ni bila enako neprizanesljiva do vseh predelov Slovenije«, da bi pomoč iz omejenih javnih sredstev dosegla tiste, ki jo zares najbolj potrebujejo.

Minister je po ogledih najbolj prizadetih območij na Primorskem oziroma v Vipavski dolini ter v Prekmurju poleg izplačila odškodnin (na podlagi popisa škode) že napovedal nekatere dodatne ukrepe, s katerimi bi država pomagala prizadetim kmetom blažiti posledice naravne nesreče. To so: odpis letošnjih najemnin pri skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pospešek pri izplačilu letošnjih subvencij. Pomeni, da bi ob ustrezni likvidnosti državnega proračuna Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja lahko najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom nakazala denar že konec oktobra oziroma v začetku novembra.