Liberalizacija trgovine med EU in Japonsko

Ljubljana – Evropska komisija je države članice EU zaprosila za mandat za začetek pogajanj o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma z Japonsko. Kot pravijo v Bruslju, bi to omogočilo, da EU poveča svoj izvoz na Japonsko za približno tretjino in hkrati bi se za skoraj odstotek okrepil BDP Unije.

Japonska je druga najpomembnejša partnerica EU v Aziji (za Kitajsko), a evropski izvoz na njen trg zelo ovirajo že necarinske ovire, drugi pomemben problem pa je dostop evropskih podjetij na japonski trg javnih naročil. Zato evropski komisar za trgovino Karel De Gucht poudarja, da bo od Japonske (če bo seveda dobil mandat članic za pogajanja) zahteval, naj že v prvem letu pogajanj umakne najpomembnejše necarinske ovire za uvoz evropskega blaga; največ jih je na področju avtomobilske industrije.

In če Japonska tej zahtevi ne bo ugodila, bo EU pogajanja prekinila. Enako bo EU ravnala, če Japonska ne bo izpolnila obljube, da bo že v prvem letu pogajanj odprla svoj trg javnih naročil za železnice in mestni javni promet.

Za liberalizacijo sta obe strani

Zanimanje za sprostitev medsebojne trgovine je obojestransko. Predsednik japonske vlade Jošihiko Noda je glede sprostitve trgovine z EU pred kratkim dejal, da je to eden od treh prednostnih ciljev na področju gospodarskega sodelovanja Japonske s svetom. Mimogrede, največja problema, s katerima se vlada spopada, sta zmanjšanje zelo velikega javnega dolga, ki že presega 200 odstotkov BDP, in deflacija.

In kaj bi sprostitev trgovine prinesla evropskemu in japonskemu gospodarstvu? EU ima v trgovini z Japonsko velik primanjkljaj, a v Bruslju poudarjajo, da je na japonskem trgu zelo veliko neizrabljenih priložnosti za evropska podjetja. Lani je EU na Japonsko izvozila za 49 milijard evrov, in sicer največ strojev in transportnih sredstev, izdelkov kemične industrije in kmetijskih proizvodov. Uvozila je iz te države za 67,5 milijarde evrov, največji delež v uvozu pa imajo prav tako stroji in vozila ter kemični proizvodi.

Japonci čutijo našo krizo

Toda japonski izvozniki zadnje čase zelo čutijo dolžniško krizo v evrskem območju, saj se je izvoz dežele vzhajajočega sonca v EU julija, glede na lanski julij, zmanjšal za kar četrtino; to je največji padec po letu 2009.

Ker se je v istem primerjalnem obdobju tudi izvoz na Kitajsko zmanjšal za 12 odstotkov, hkrati pa se na Japonskem domače povpraševanje ni povečalo za toliko, kot so pričakovali ekonomski analitiki, se stopnjuje pritisk na vlado, naj sprejme nove ukrepe za spodbuditev gospodarske rasti. Obnovitvena dela po jedrski katastrofi v Fukušimi, ki so v letošnjem prvem četrtletju še zagotavljala gospodarsko rast, so končana, zato vlada že obljublja nova javna dela. Mimogrede, reaktorje v vrsti jedrskih elektrarn, ki so jih začasno zaprli po potresu marca lani, so znova zagnali šele prejšnji mesec.

Lanski potres je japonskemu gospodarstvu prizadel velikansko škodo, tako da se je BDP lani skrčil za 0,7 odstotka, letos pa raste precej počasneje, kot so napovedovali ekonomski analitiki. V letošnjem drugem četrtletju se je gospodarska rast upočasnila na 0,3 odstotka, medtem ko je bila v prvem četrtletju enoodstotna.

Po dolgem času zvišanje cen

Vlada za prihodnje leto napoveduje okrevanje gospodarstva, če se povpraševanje na tujih trgih spet ne bo zmanjšalo. Natančneje, za fiskalno leto, ki se bo začelo s 1. aprilom 2013, napoveduje 1,7-odstotno gospodarsko rast. Sicer pa se bodo po predvidevanju analitikov letos prvič po letu 1997 cene na Japonskem povišale, in sicer za 0,2 odstotka, v fiskalnem letu 2013 pa za 0,3 odstotka. Skratka, po napovedih japonskega ministra za gospodarstvo Motohiše Furukave se njegova država končno izvija iz primeža deflacije. Mimogrede, japonska centralna banka obrestno mero za zdaj pušča na nič do 0,1 odstotka.

Kaj je prinesla sprostitev z Južno Korejo

Japonska seveda ne bo prva azijska država, s katero bo EU sprostila trgovino, saj že eno leto uresničujemo prostotrgovinski sporazum z Južno Korejo. Z Indijo se EU o liberalizaciji trgovine pogaja že od leta 2007, s Singapurjem pa od leta 2010.

V prvih devetih mesecih uresničevanja prostotrgovinskega sporazuma z Južno Korejo se je izvoz iz EU v to državo povečal za 6,7 milijarde evrov oziroma v prvih petih mesecih letos, glede na isti čas lani, za 16 odstotkov.

Slovenija ima v trgovini z Južno Korejo že vrsto let zapored zelo velik primanjkljaj in tudi zadnji statistični podatki kažejo, da prednosti sproščanja trgovine za zdaj bolje izkoriščajo južnokorejska podjetja kot naša. Lani smo v Južno Korejo izvozili za 38,6 milijona evrov (v prvih peti mesecih letos za 14,7 milijona) in iz nje uvozili za 205,6 milijona evrov (v prvih petih mesecih letos za 115,3 milijona).

Sicer pa je odprava carin v trgovini z Južno Korejo postopna. Del se jih je znižalo že z uveljavitvijo sporazuma (1. julija lani), do 1. julija 2016 bo ukinjenih že 98,7 odstotka carin na industrijske in kmetijske proizvode, do julija 2031 pa 99,9 odstotka carin.