Mali trgovci se bojijo davčnih blagajn

Mali trgovci se čudijo nad tem, da je sploh mogoče kupiti blagajne, ki omogočajo naknadne posege v evidentiran promet.

Objavljeno
13. december 2011 13.28
Posodobljeno
13. december 2011 13.41
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Ljubljana – Mali trgovci – in mali podjetniki na splošno – se bojijo, kako bodo na njihovo poslovanje vplivale davčne blagajne, so včeraj povedali predstavniki Združenja malih trgovcev Slovenije pri GZS – Podjetniško-trgovski zbornici.

Združenje malih trgovcev je že pred poletjem pri poslovni in davčni svetovalki Boženi Macarol naročilo študijo o primernosti uvedbe davčnih blagajn: tako so se odzvali na predlog zakona, ki so ga napisali na ministrstvu za finance, čeprav je zdaj vprašanje, kaj bo z njim naredila nova vlada.

Božena Macarol je raziskala, kako deluje sitem davčnih blagajn v več državah, na primer na Švedskem, v Italiji in Grčiji. Tako je v študiji, ki jo je izdelala za male trgovce, ugotovila, da ni mogoče trditi, da davčne blagajne same po sebi zmanjšujejo možnost za davčne utaje in sivo ekonomijo. »Samo sistem davčnih blagajn ne deluje dobro, če ni sinergij, če so previsoko obdavčeni nizki dohodkovni razredi,« je o svojih dognanjih poročala včeraj na novinarski konferenci. Meni, da smo lahko jezni na tiste, ki ne plačujejo davkov, toda na drugi strani visoka obdavčitev žene v utaje, kajti mali trgovci in mali podjetniki sploh ob visokih obdavčitvah pač ne morejo preživeti, kaj šele rasti. Ugotovila je, da na Švedskem, ki je bila pri davčnih blagajnah zgled ministrstvu za finance, nikoli niso raziskali, koliko so pravzaprav pomagale državni blagajni.

Predsednik združenja malih trgovcev Jože Vencelj je povedal, da je to že zdaj dejavnost, ki upada, saj vsako leto ugasne okoli 4000 njihovih predstavnikov. Dvomi tudi, da so prav oni tako velik vir davčnih utaj, kakor meni ministrstvo za finance: »Okoli malih izvirov so mali grehi, okoli velikih rek pa veliki.« Predsednik sekcije plesnih šol Zoran Kljun je povedal, da imajo sami največ težav s konkurenco, ki deluje na črno, brez računov. Po besedah Janka Mlakarja, ki je zastopal trgovce iz ljubljanskega starega jedra, se bojijo novih stroškov, saj blagajne, ki jih uporabljajo zdaj, večinoma ne bi bile združljive z davčnimi blagajnami.