Malo možnosti za novi stečajni zakon

Ljubljana – Državni zbor bo o predlogu novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju glasoval šele jutri, a je po danšnji razpravi že mogoče sklepati, da nikakor ne bo dobil zadostne podpore za nadaljnjo obravnavo.

Novelo zakona je pripravila prejšnja vlada v sodelovanju s strokovnjaki, z uporabniki insolvenčnega zakona in zainteresirano javnostjo. Sedanja vlada je predlog posvojila in ga poslala v parlament, vendar so poslanci – v dvomu, ali so predlagane rešitve te zahtevne problematike najprimernejše (usklajene že niso bile) – zahtevali poprejšno javno predstavitev mnenj in redni postopek namesto hitrega.

Že javna predstavitev je izzvenela precej polemično, v več kot dveurni razpravi v državnem zboru pa je predlog novele zakona kljub izjemno kritičnim razmeram izrecno zagovarjala le še stranka SD, pa še njeni poslanci so se strinjali, da novela v nadaljnji obravnavi potrebuje nadgradnjo. Pozitivna Slovenija odobrava samo nekatere nesporno ustrezne rešitve iz predlaganega besedila, a novele ne zavrača brezpogojno, medtem ko so vse koalicijske stranke napovedale, da bodo glasovale proti, ker da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo v zakonodajnem postopku.

Novela je bila pripravljena s ciljem povečati možnost za ohranitev zdravih jeder, dodatno zaščititi upnike in delavce ter uvesti institut male prisilne poravnave, kar bi pospešilo in pocenilo postopek za mala in mikro podjetja. Olajšala in pospešila naj bi vstop v prisilno poravnavo, s čimer bi se izognili novemu plazu stečajev.

Kritiki so poudarjali predvsem ključno neusklajenost med gospodarsko in obrtno zbornico glede vstopnih pogojev za prisilno poravnavo (novela predlaga znižanje praga poplačila upnikov s 50 na 30 odstotkov štirih letih). Vsi so opozarjali na nujnost, da se nemudoma zamenja lastniško-upravljavska struktura, ki je podjetje privedla v insolventnost. Upniki in zunanji strateški partnerji naj bi imeli možnost vstopiti v lastništvo namesto dosedanjih negospodarnih lastnikov. Pri tem se je več poslancev ogrelo za predlog sodnega sveta, po katerem bi upniki lahko zahtevali, da se jim za odpuščeni del njihove terjatve prizna kapitalski delež v družbi. Oškodovanje upnikov bi bilo tako manjše, dobili pa bi upravljavske pravice.

SD je spet razvila idejo o vgradnji mehanizma hitrega stečaja. Ugotavljali so, da vzrok za težave v praksi niso bile zgolj slabe zakonske rešitve, ampak nespoštovanje predpisov. Kljub temu so se poslanci strinjali, da so zakonske spremembe nujne, da pa tako pomembnega sistemskega zakona ne gre spreminjati prepogosto, ampak redko in celovito.

Kako naprej, pa je državnemu zboru po končani razpravi pojasnil pravosodni minister Senko Pličanić. Dejal je, da bo vlada pripravila zakonsko ureditev, ki bo v resnici omogočila prestrukturiranje prezadolženih podjetij in njihovo preživetje. V predlagani noveli je nekaj dobrih rešitev, a po Pličanićevem mnenju obstaja tudi veliko možnosti za izboljšanje. Predvsem si bo vlada prizadevala, da bo novo besedilo usklajeno med vsemi ključnimi akterji, ki delujejo na tem področju. Pojekta se bo pravosodno ministrstvo lotilo v sodelovanju z ministrstvoma za gospodarstvo in za finance, morda skupaj s spremembami še nekaterih drugih aktov, denimo zakona o izvršbi in zavarovanju. Roka za zdaj minister še ni opredelil, bo pa to »vsekakor ena od prednostnih nalog vlade«.