Zmanjšan pretok plina iz Rusije zlasti v Jugovzhodno Evropo je povzročil nemalo skrbi.

Ljubljana – Zmanjšan pretok plina iz Rusije zlasti v Jugovzhodno Evropo je povzročil nemalo skrbi, zraven pa dodal težo razlogom za povečanje skladiščnih in plinovodnih zmogljivosti, tudi z Južnim tokom. V Sloveniji se je primanjkljaj pretoka danes sicer zmanjšal na deset odstotkov.

»Kljub nenormalno mrzlemu vremenu v Rusiji in Evropi nam je uspelo zagotoviti stabilne in varne dobave plina evropskim porabnikom, in to predvsem zaradi uporabe zmogljivosti podzemnih skladišč plina,« je zagotovil Aleksander Medvedev, podpredsednik upravnega odbora Gazproma in generalni direktor Gazproma Export. V obdobju kronične porabe je Gazprom povečal črpanje plina iz skladišč na najvišjo mogočo raven, na več kot 38 milijonov kubičnih metrov na dan.

Medvedev je še zbodel evropske odločevalce z argumentom, da si želijo razširiti mrežo skladišč plina v Evropi, ki bi bila v celoti na voljo Gazpromu, ker bi bilo to v korist varnosti dobav plina evropskim porabnikom. Evropska zakonodaja zdaj namreč ne dopušča stoodstotnega lastništva Gazproma nad plinovodno infrastrukturo.

»Lekcija, ki smo jo dobili pri izpolnjevanju zahtev evropskih porabnikov za večje dobave plina, je okrepila argumente, da je Gazpromova strategija za vzpostavitev mreže skladišč plina blizu končnih uporabnikov učinkovita in inteligentna,« pravi Aleksander Medvedev.

Kot dodaja, je v interesu Gazproma, da bi imel v Evropi na voljo več velikih skladišč plina; najprej zaradi izpolnjevanja obveznosti iz izvoznih dobavnih pogodb ter zaradi zagotavljanja pravočasnih in nemotenih pošiljk zemeljskega plina evropskim porabnikom. Evropska zakonodaja za zdaj namreč predvideva deljeno lastništvo plinovodne infrastrukture, Gazprom pa ne sme imeti več kot polovičnega deleža.

Do 2015 podvojitev skladišč

V Avstriji je ruski plin uskladiščen v podzemnem skladišču Haidach. Tam so pred kratkim odprli drugo fazo skladišča, kar je zmogljivosti shranjevanja in oddaje plina tako rekoč podvojilo. V Nemčiji Gazprom uporablja skladišči Rehden in Katharina. Drugo skladišče so povezali s plinovodi to sezono. Poleg tega zdaj pošiljajo dodatne količine plina tudi iz skladišča Banatski Dvor v Srbiji, ki so ga ravno tako priključili v tej kurilni sezoni. Iz njega že prihaja štiri milijone kubičnih metrov plina na dan.

Leta 2015 se po besedah Medvedeva sedanje razmere ne bi smele ponoviti. Za varne dobave ruskega plina bo namreč Gazprom po strateški odločitvi v Evropi povečal skladiščne zmogljivosti na približno pet milijard kubičnih metrov, to je skoraj za dvakrat.

Konec leta 2015 naj bi čez Balkan in skozi Slovenijo stekel tudi prvi plin po plinovodu Južni tok. Po odločitvi Gazproma ga bodo začeli graditi že letos, na začetku pa bo skozi Slovenijo verjetno šlo precej manj kot na koncu predvidenih osem milijard kubičnih metrov plina ali več.

V Sloveniji na leto sicer porabimo milijardo kubičnih metrov zemeljskega plina, kar našo državo uvršča med razmeroma nepomembne partnerice Gazproma. Vse to bo Južni tok korenito spremenil; pričakovati je tudi precej pogostejše poslovne obiske ruskih energetskih mogotcev.