Megra v najhujši krizi gradbeništva

Gornja Radgona — V Gornji Radgoni se je danes v zelo zmanjšanjem obsegu v primerjavi s prejšnjimi leti začel 25. sejem gradbeništva Megra. V krizi gradbeništva, ki je najhujša po letu 1945, je bilo na prvi dan sejma govor predvsem o iskanju rešitev in ukrepih države.

Tako so zbrani na okrogli mizi Inženirske zbornice Slovenije in GZS ministra novega ministrstva za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača zasuli z vprašanji in pripombami o nizkih cenah inženirskih in gradbenih storitev, o zapostavljenosti stroke, brezbrižnosti države do domače gradbene operative, nepreglednem in izsiljevalskem javnem naročanju in o potrebi po sprostitvi in skrajšanju postopkov, potrebnih za začetek investicij. Minister Černač jim je zagotovil predvsem zadnje, torej lažje in hitrejše postopke umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj, zatrdil pa je tudi, da je vlada kljub ostrim varčevalnim ukrepom z rebalansom letošnjega proračuna za javne investicije namenila več denarja kot lani. Namenili ga bodo predvsem ukrepom za učinkovito rabo energije, sistemom za izkoriščanje obnovljivih virov energije in energetski sanaciji javnih stavb, tudi tistih, ki so v lasti lokalnih skupnosti. Za večje infrastrukturne projekte, kot sta tretji pomol koprske luke ter drugi tir železnice med Divačo in Koprom, pa bo vlada poskušala najti vlagatelje za javno-zasebno partnerstvo.

Kljub naštetim in morda še kakšnim vladnim ukrepom pa v gradbeni panogi tudi letos pričakujejo padec, je napovedal direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jože Renar. Triletni padec slovenske gradbene dejavnosti je bil z 51 odstotki največji v EU, delež gradbeništva v ustvarjenem BDP pa je s štirimi odstotki med najmanjšimi v EU. Od oktobra 2008 do januarja 2011 je bilo v slovenskem gradbeništvu izgubljenih 31.518 delovnih mest, samo lani še dodatnih 10.033, letos pa se bo število zmanjšalo še za nadaljnjih 10.000 ali več, je dejal. V gradbeni panogi kljub vladnim ukrepom tudi letos pričakujejo padec.