Tiskane izdaje
Tehnokrat, ki je pred manj kot dvema mesecema nasledil Silvia Berlusconija, je veliko upanje za reševalce evra. Visoko zadolžena Italija bi kot tretje največje gospodarstvo lahko postala usodni šibki člen. V prihodnjih mesecih bo na finančnih trgih morala dobiti orjaške zneske za odplačevanje starih dolgov, letos kar tristo milijard evrov. Že jutri bo trgom ponudila papirje in zahtevani donosi bodo znamenje, v katero smer se obrnila italijanska barka. Če pri sanaciji javnih financ, nastopu na finančnih trgih in zagonu gospodarstva ne bo uspešna, bi temelji denarne unije utegnili zrahljati.
Merklova je po srečanju z Montijem pohvalila napore italijanske vlade: tako pri strukturnih reformah kot pri sanaciji proračuna je pokazala hitrost in odločnost. Z ukrepi da se bo Italija in njeno gospodarstvo − v primerjavi z drugimi državami je raslo počasi že pred izbruhom finančne krize − okrepilo. Optimisti v nemških političnih in strokovnih krogih opozarjajo, da je Italija povsem drugačen primer kot Grčija. Njeno prebivalstvo ima veliko premoženja, zlasti industrializirani sever ima konkurenčno gospodarstvo.
Monti je v Berlinu zagotovil, da se po sprejetju varčevalnih in reformnih ukrepov nikomur več ni treba bati Italije. Okužila da ne bo nikogar v območju evra. Še več, v prizadevanjih za javnofinančno stabilnost in gospodarsko rast naj bi odigrala pozitivno vlogo. Tudi finančni trgi, ki od Italije zahtevajo okoli sedemodstotne obresti za desetletne obveznice, da bi morali priznati napore vlade v Rimu. Italijanski dolg, ki se je nakopičil v dolgih letih slabega gospodarjenja, je s 120 odstotki BDP za Grčijo drugi najvišji v območju evra.
Nevarnost vzpona populistov
Tako kot na vrhu Merklove s Sarkozyjem je bil med obiskom Montija spet opazen premik v retoriki evropskih voditeljev. Več kot o strogem varčevanju, ki ga od evropskih partnerjev zahteva Berlin in bo s sklenitvijo fiskalnega pakta postalo uradna doktrina območja evra, je bilo slišati o spodbujanju gospodarske rasti in zaposlovanju, tako z reformami kot z evropskim denarjem. Zaradi grozeče recesije je premik logičen. Poleg tega so varčevalni ukrepi v deželah, kakršne so Grčije in Španija sprožil val ljudskega nezadovoljstva in krepili protinemško vzdušje.
Monti je v nastopu pred tiskom v Berlinu govoril o zadržanem odnosu italijanske javnosti glede bolečih ukrepov kot znamenju zrelosti njegove države, a po drugi strani je v intervjuju za Welt ubral drugačne strune. Italijani da od EU pričakujejo drugačno politiko in nagrado za svoje žrtvovanje, denimo zniževanje obresti. Če njihovi pripravljenosti na reforme in varčevanje kmalu ne bodo sledili uspehi, da grozijo protesti proti Evropi in tudi Nemčiji. Po Montijevih besedah bi vedno proevropska Italija utegnila pasti v roke populistov.
Ustanovna članica EU je doslej dobivalo pomoč kvečjemu posredno. ECB je z nakupi njenih obveznic na sekundarnem trgu (od bank) zniževala zahtevane donose. Tudi njeno zniževanje obresti je voda na italijanski mlin. Poleg tega so italijanske in druge evropske banke konec leta po minimalni, enoodstotni obrestni meri iz Frankfurta dobile skoraj petsto milijard evrov. Če bi se Italiji v prihodnjih mesecih na trgih zalomilo, bi lahko pomagala ECB. Druga pot bi bila izdaja skupnih obveznic evroobmočja, s katerimi bi zadolžene države ceneje prišle do denarja. Nemčija je njihova najbolj odločna nasprotnica, češ, z njimi bi se oslabila prizadevanja z reforme.
Status opazovalca pri Merkozyju
Politično nagrado je Italija po koncu bizarne Berlusconijeve vladavine že dobila. Z dvojcem Merklova-Sarkozy se je Monti začel redno srečavati. Trojica voditeljev se bo spet sestala prihodnji teden v Rimu. Je pa Monti v intervjuju posvaril Merklovo in Sarkozyja pred avtoritativno vlogo v EU. Izključevanje drugih, kakršno sta si privoščila na znamenitem srečanju v Deauvillu jeseni 2010 (druge sta postavila pred izvršeno dejstvo), da ne pripomorejo k trdnosti povezave.
Čedalje pogostejša srečanja ključnih voditeljev zunaj okvira evropskih struktur so sama po sebi pomenljivo znamenje premika razmerja sil. Tako je evropska komisija kot zastopnik nadnacionalnih interesov med krizo na obrobju. Kljub temu močna Evropa za Merklovo ostaja ključni cilj. »Prestavljamo sedem odstotkov svetovnega prebivalstva in petino BDP. Oboje se bo še zmanjševalo. Če hočemo obdržati blaginjo in jo še razvijati, se moramo prilagajati, dosegati konkurenčnost, razvijati inovativnost. V drugih delih sveta trdo delajo,« je dejala kanclerka po srečanju z italijanskim kolegom.
Monti se je v Berlinu zavzel za uvedbo davka na finančne transakcije, ki ga ga posebno odločno zahteva Sarkozy. Kljub temu zagovarja njegovo uvedbi na ravni celotne EU. Pariz po drugi strani ne izključuje uvedbe davka le znotraj območja evra, če bi katera od držav (Britanija) preprečila njegovo uvedbo v celotni povezavi. Tudi Merklova se načeloma strinja s Sarkozyjem.
