(N)LB: Arhar in Rogić še brez zamisli za rešitev spora

»Nadaljevala sva pregled dejstev, ki so povzročila razmere, kakršne poznamo že dve desetletji in ki precej vplivajo na odnose med državama. Zato sva se tudi vrnila v leto 1989, ko so nastale spremembe v bančnem sistemu takratne skupne države, s tem pa je tudi Ljubljanska banka v Zagrebu dobila drugačen status in postala podružnica LB,« je v uvodu dejal gostitelj današnjega srečanja Zdravko Rogić in dodal, da če bi takrat dokapitalizirali LB v Zagrebu, ne bi imeli težav.

Slovenski pooblaščenec France Arhar pa je že na začetku povedal, da s hrvaškim kolegom iščeta tudi pot, da bi se slovenske banke lahko vrnile na hrvaški bančni trg. »Črno-bele rešitve ni. Vendar je najina naloga najti modus vivendi za preteklost, za prihodnost pa način, kako v hrvaško prakso spraviti v Evropi uveljavljeno načelo o prostem pretoku kapitala. Vedeti je tudi treba, da je lastnica največje banke v Sloveniji država, na Hrvaškem pa so lastniki prve in druge največje banke veliki evropski bančni sistemi.«

Rogić je posredno odgovoril tudi na vprašanje, kako oziroma ali sploh naj slovenska banka spet pride na Hrvaško. »To sploh ni vprašanje, vprašanje je, kako bi banka, s tako hipoteko, sploh lahko zagnala svojo mašinerijo na Hrvaškem.« Arhar pa je dejal, da je, dokler ne bo končana sanacija banke NLB in dokler se ne bo vedelo, ali bo država še ali ne bo več lastnica banke, »zelo težko kaj govoriti« o morebitnem vstopu NLB na Hrvaško. Pri obravnavanju spora o LB se oba sogovornika strinjata, da je to zelo zapleteno vprašanje, sta pa optimistična, ker imata obe strani voljo in željo rešiti spor v dobro obeh.

Na vprašanje, do kdaj lahko javnost pričakuje predlog rešitve, strokovnjaka konkretnega odgovora ne vesta, čeprav ima Arhar mandat slovenske vlade do konca leta, hrvaški kolega pa - neomejenega. Zdaj sploh še ni niti »zamisli, kako bi spor lahko rešili«, je zagotovil Arhar, Rogić pa je dodal, da so »rešitve mogoče«, kljub temu da je spet zavrnil možnost, da bi spor reševali v okviru nasledstvenih pogajanj, za kar se vseskozi zavzema Slovenija.