Tiskane izdaje
Ljubljana - Na podlagi odločitve sodišča iz leta 2010, da mora Ljubljanska banka nekdanjemu varčevalcu iz BiH poplačati njegove devizne hranilne vloge, naj bi v pisarni Ljubljanske banke na ljubljanskem Trgu republike danes po neuradnih informacijah potekal rubež.
Da bodo sodni izvršitelji izvedli rubež v omenjeni pisarni, je v danes objavljenem pogovoru za sarajevski časnik Dnevni Avaz sicer napovedal ljubljanski odvetnik Franci Bucik, pravni zastopnik omenjenega varčevalca iz BiH. Kot je še pojasnil, gre za posledico sodbe, da mora LB tožniku poplačati 81.118 dolarjev, skupaj z obrestmi pa 160.000 dolarjev.
Bucik je napovedal, da bodo sodni izvršitelji danes prišli v prostore LB na ljubljanskem Trgu republike ter zaplenili vse premoženje, ki bi ga tam našli - od računalnikov do pisarniškega pohištva, skratka vse, kar lahko odnesejo. Po neuradnih informacijah, ki jih je pridobila STA, so rubežniki danes tudi dejansko prišli, a odnesti naj ne bi mogli praktično ničesar vrednega.
To je prva takšna zaplemba premoženja zaradi deviznih vlog pri nekdanji LB, je za Dnevni avaz dejal odvetnik Bucik in ocenil, da bo to za Slovenijo hud udarec - ne glede na to, da se je vse premoženje LB preneslo na Novo Ljubljansko banko, da bi se na ta način izognili poplačilu.
»Zaman so premoženje Ljubljanske banke prenesli na Novo ljubljansko banko, če se bo s tožbami pobral ves denar iz nje. Slovenija je v zelo nezavidljivem položaju,« meni Bucik. Obenem je ocenil, da Slovenija zato že ima težave, in omenil umik belgijske KBC iz NLB ter nevarnost, da bo morala država zaprositi za evropsko finančno pomoč.
Na slovenskih sodiščih naj bi bilo sicer doslej pravnomočnih oziroma izvršljivih od deset do 15 sodb, ki varčevalcem nekdanje LB prisojajo povračilo njihovih deviznih vlog. Da bi lahko bili za poplačilo teh vlog odgovorni NLB ali slovenska država, doslej ni odločilo še nobeno sodišče.
V BiH gre za vprašanje okoli 165.000 bivših varčevalcev podružnice LB v Sarajevu, ki naj bi zahtevali po navedbah slovenske strani skupno okoli 90 milijonov evrov. Druga stran - tudi odvetnik Bucik - govori o 350 milijonih nekdanjih nemških mark. Nekateri so svoje prihranke zahtevali s tožbami na slovenskih sodiščih, mnogi pa so se obrnili tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, poroča STA.
