Tiskane izdaje
Ljubljana – Cene energentov, pa naj bo to kurilno olje, plin, elektrika ali lesna biomasa, rastejo. Nekatere hitreje kot druge, a dejstvo je, da so stroški za ogrevanje skoraj vsak mesec višji. Zdaj je čas za razmislek o prihodnji kurilni sezoni, da bo glava zaradi računov manj bolela.
Za liter kurilnega olja je treba z davkom, vsemi prispevki, taksami in trošarino odšteti že več kot en evro, za kubični meter zemeljskega plina dobrih 90 centov, le malo manj kot evro stane tudi liter utekočinjenega naftnega plina. Kubični meter bukovih drv stane okrog 60 evrov, tona lesnih briketov približno 210, nasuti meter lesnih sekancev 18, kilogram peletov pa okrog 23 centov.
Upoštevati je treba
izkoristek kotlov
Zgolj primerjava prodajnih cen energentov nam še ne pove veliko, boljšo predstavo o tem, koliko nas bo stalo ogrevanje s tem ali onim energentom, si lahko ustvarimo šele, ko jih postavimo na isto osnovo. Iz enega litra kurilnega olja, na primer, dobimo približno 10 kilovatnih ur (kWh) energije, iz kubičnega metra zemeljskega plina okrog 9,5, iz litra utekočinjenega plina 7,23, iz kilograma peletov pa od 4,5 do 5,2 kWh toplotne energije (kar je primerljivo s pol litra kurilnega olja). Šele ko to tako imenovano končno energijo pretvorimo v koristno, ki upošteva še izkoristke kotlov – ti močno vplivajo na ceno in strošek porabljene energije –, dobimo ustrezno primerjavo.
Poglejmo torej primerjavo cen. (Cene so izračunali v energetski svetovalni pisarni Ensvet v Postojni, gre pa za povprečje cen med različnimi ponudniki posameznih energentov in veljajo za letošnji marec. Izračun upošteva kotle z 90-odstotnim izkoristkom.) Za kilovatno uro koristne energije, pridobljene iz litra kurilnega olja, bomo odšteli 0,114 evra, pridobljena iz kubičnega metra zemeljskega plina nas bo stala 0,099, iz litra utekočinjenega naftnega plina 0,148 (propan-butan) oziroma 0,165 evra (propan), iz kubičnega metra drv 0,028, iz nasutega metra sekancev 0,025, za kilovatno uro koristne energije iz kilograma peletov pa bomo odšteli 0,051 evra.
Najceneje ogrevamo z drvmi
Drva so torej daleč najcenejši energent. A če jih kurimo v slabih kuriščih oziroma kotlih, pri tem nastaja izjemno veliko prašnih delcev, ki močno obremenjujejo okolje, opozarja energetski svetovalec Bojan Žnidaršič iz pisarne Ensvet v Cerknici. Lesna biomasa je po njegovih besedah tretji najbolj uporabljan energent za ogrevanje obstoječih hiš v Sloveniji, takoj za kurilnim oljem in zemeljskim plinom. Za zadnja dva se manj odločajo lastniki novih hiš, ki raje izberejo enega ali več obnovljivih virov energije. Lastniki 20, 30 in več let starih hiš pa se zaradi nenehnega naraščanja cen energentov sprašujejo, kako zmanjšati rabo energije za ogrevanje in s tem stroške. Poraba kurilnega olja v tipični slovenski družinski hiši je namreč vrtoglava – od 2000 pa tudi do 3000 litrov na leto, kar nanese nekaj več kot 2000 oziroma 3000 evrov.
Bojan Žnidaršič ugotavlja, da ljudje veliko razmišljajo o tem, kako znižati stroške za ogrevanje, vendar množice informacij, ki jih dobijo, ne znajo povezati v logično celoto, ki bi jih vodila v pravilno odločitev. Ta bo veliko lažja, če bodo obiskali eno izmed pisarn Ensvet, kjer bodo v pogovoru s svetovalcem podrobneje proučili različne možnosti.
Najprej zmanjšati
toplotne izgube
Zgolj zamenjava ogrevalnega sistema še ne zagotavlja manjše porabe energije, čeprav je tudi ta ukrep boljši kot nič. Še preden kupimo novo kurilno napravo, je treba zmanjšati toplotne izgube. Te bomo za polovico zmanjšali z vgradnjo toplotne izolacije na strehi in fasadi ter z vgradnjo energijsko učinkovitega stavbnega pohištva. Šele nato pride na vrsto izbira energenta in nakup nove kurilne naprave, katere moč prilagodimo novim potrebam po rabi energije. Te bodo po izvedenih naštetih ukrepih za polovico manjše, kar pomeni, da lahko izberemo napravo manjše moči, njeno delovanje bo bolj optimalno, izkoristki pa višji.
Naložba se s prihranki
povrne v dveh letih
Kako zmanjšati stroške za ogrevanje pa se zlasti po vgradnji delilnikov sprašujejo tudi v blokih. Kjer se ogrevajo s kurilnim oljem, bi vsekakor morali razmisliti o prehodu na ogrevanje s sekanci, če je njihova uporaba na tistem območju dopuščena, pravi Žnidaršič. Da se naložba splača, dokazuje z izračunom, ki ga je naredil za tri bloke iz leta 1975 s po 12 stanovanji, ki imajo skupno zunanjo kotlovnico na kurilno olje. Zdaj zgolj za ogrevanje, brez priprave tople sanitarne vode, porabijo 40.000 litrov kurilnega olja na leto, kar znese okrog 1300 evrov na stanovanje. Naložba na ključ v prenovljeno kotlovnico na sekance s kotlom moči 150 kW bi stala 80.000 evrov, Eko sklad bi jih povrnil 20.000. Letni strošek za sekance bi bil 10.000 evrov, kar pomeni, da bi bil letni strošek ogrevanja za posamezno stanovanje 300 evrov. Zgolj s prihranki pri porabljeni energiji bi se torej 60.000 evrov, kolikor bi dejansko stal prehod na ogrevanje s sekanci, povrnilo v dveh letih. Pa se stanovalci, pravi Žnidaršič, ne morejo dogovoriti.
