Najem stanovanja: davčna uprava ne pregleduje pogodb

Pogodbe med stanodajalcem in najemnikom od spremembe zakona ni treba več oddati na davčno upravo.

Objavljeno
09. september 2011 20.12
Posodobljeno
09. september 2011 21.00
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo

Ljubljana – Najemnine za sobe, stanovanja in druge nepremičnine so obdavčljivi dohodki, ki po zakonu o dohodnini sodijo v letno dohodninsko osnovo. Povpraševanje po najemniških bivališčih se precej poveča vsako jesen pred začetkom študijskega leta, ko se v študijska središča zgrinjajo nove generacije. Nobena ustanova v državi nima natančnega podatka o številu študentov in dijakov, ki za začasno bivališče z lastnikom sklenejo pogodbo, s katero uredijo ceno in druge podrobnosti o uporabi stanovanja.

Pri davčni upravi so na voljo podatki o lastnikih, ki za najemnino oddajo napovedi, ni pa uradne ocene o lastnikih nepremičnin, ki o dohodkih iz tega vira ne poročajo. »Davčni zavezanec, ki prejema dohodek iz oddajanja nepremičnine v najem za več mesecev v letu, vloži napoved v 15 dneh po poteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem, vendar najpozneje do 15. januarja za preteklo leto,« pojasnjujejo v generalnem davčnem uradu. Zasebni lastniki študentskih sob in stanovanj, ki bodo imeli najemnike v novem študijskem letu, bodo napovedi za dohodke iz letošnjega leta torej oddali do 16. januarja 2012, ker bo 15. januarja nedelja.

Obdavčitev odvisna od letnih dohodkov

Dohodki iz najemnin za nepremičnine spadajo v letno dohodninsko osnovo, to pa za lastnike pomeni, da bo obdavčitev nazadnje odvisna od skupnih letnih dohodkov. Lastnik nepremičnine ima pravico do štiridesetodstotnih normiranih stroškov ali do dejanskih, ki jih mora dokazati z računi. »Če predvidevamo, da ima zavezanec na mesec 500 evrov dohodka iz oddajanja premoženja v najem fizični osebi, ki ne opravlja dejavnosti, je izračun tak: 500 evrov x 12 mesecev = 6000 evrov. Odštejemo 40 odstotkov za normirane stroške, torej 2400 evrov, in tako izračunamo, da je davčna osnova 3600 evrov. Od te osnove zavezanec plača akontacijo v višini 25 odstotkov zneska, torej 900 evrov,« pojasnjuje Tjaša Naraločnik iz generalnega davčnega urada.

V generalnem davčnem uradu pojasnjujejo, da ne velja več ureditev, po kateri so se pogodbe med lastniki in najemniki stanovanj stekale tudi v davčno upravo: »Zaradi spremembe stanovanjskega zakona od leta 2008 lastnikom stanovanj ni treba več prijaviti oddaje stanovanja v najem pri pristojnem davčnem organu in registrirati najemne pogodbo pri pristojnem registrskemu organu.« Temu je tudi mogoče pripisati, pravi Zala Praprotnik iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, da ni oprijemljivih podatkov o študentih, ki razmerja s svojimi zasebnimi stanodajalci uredijo s pogodbo. »So pa študenti zdaj bolj ozaveščeni in v naši spletni svetovalnici pogosteje preverjajo, kako naj uredijo razmerja z lastniki,« dodaja sogovornica.