Najvišji davčni razred predlani plačal 60 odstotkov dohodnine

Četrtina dohodninskih zavezancev je poročala o dohodkih, ki niso presegli polovice povprečne bruto plače, skupaj so prispevali 2,2 odstotka dohodnine - tako je bilo leta 2007, ko je z uveljavitvijo novega zakona začela veljati trirazredna dohodninska lestvica.

Objavljeno
17. april 2009 09.59
Rok za ugovore na prvi sveženj se izteče danes
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc
Ljubljana - Zdaj je na voljo statistika o tem zanimivem davčnem letu, za katerega so zavezanci prvič dobili na dom informativne izračune, še pomembneje pa se jim je morda zdelo, da prvič po vseh dohodninskih letih niso več mogli znižati davčne osnove z izdatki, ki jih je doslej našteval zakon. Postopki za odmero dohodnine se izjemoma zelo zavlečejo: odmera je zdaj dokončna za 1.022.056 zavezancev, postopki še potekajo za približno 25.000. Toda, poudarjajo davčni analitiki, podatki o odmeri za 2007 se ne bodo več občutno spremenili. Povzemamo jih po dveh analizah, med katerima je minilo nekaj mesecev, zato se ponekod malo razlikujejo. O dohodnini in zavezancih za reformsko davčno leto 2007 ima vlada na voljo podatke, zbrane in urejene po dveh pristopih: prvi analitični sveženj temelji na porazdelitvi dohodnine in zavezancev odvisno od njihovih letnih bruto dohodkov v primerjavi s povprečno plačo; drugi sveženj, ki je po mnenju analitikov bolj pronicljiv, temelji na porazdelitvi zavezancev po decilnih razredih.

Dohodninska lestvica je za leto 2007 davčne razrede določala tako, da je prvi zajemal davčne osnove do 6800 evrov, drugi davčne osnove od 6800 do 13.600 evrov in tretji višje od 13.600 evrov. Davčno osnovo dobimo potem, ko od letnih bruto dohodkov odštejemo socialne dajatve, normirane stroške in druge izdatke, ki jih zavezancem prizna zakon o dohodnini. Porazdelitev zavezancev po davčnih razredih kaže, da je bilo leta 2007 v prvem davčnem razredu 58,46 odstotka zavezancev, ki so plačali 14,60 odstotka vse dohodnine; v drugem davčnem razredu je bilo 27,82 zavezancev, ki so plačali 25,72 odstotka vse dohodnine; v tretjem davčnem razredu je bilo predlani 13,73 odstotka vseh zavezancev, ki so plačali okrog 60 odstotkov dohodnine. Povprečni znesek dohodnine na zavezanca je v letu 2007 znašal 1685 evrov. Razlike med povprečnimi zneski po treh davčnih razredih merimo v večkratnikih, saj je povprečna dajatev za prvi razred znašala 424 evrov, za drugega 1566 evrov in za tretji davčni razred po lestvici že 17-krat več kakor za prvega, torej 7328 evrov.

Zakon o dohodnini pri vsakem davčnem razredu predpisuje stopnjo obdavčitve, ki je zaradi olajšav v resnici nižja: v prvem davčnem razredu, ki mu zakon predpisuje 16-odstotno obdavčitev, je bila efektivna davčna stopnja 13,5-odstotna; v drugem davčnem razredu, za katerega je po zakonu predpisana 27-odstotna obdavčitev, je bila efektivna davčna stopnja 16,6-odstotna; in v tretjem davčnem razredu, za katerega po zakonu velja 41-odstotna obdavčitev, je efektivna davčna stopnja znašala 29,6 odstotka.

Razvrstitev v deset razredov

Prikaz podatkov po decilih temelji na razvrščanju enega od meril ali indikatorjev v deset po vrednosti enakih razredov: merilo je na primer število zavezancev, znesek skupnega obdavčljivega dohodka, znesek odmerjene dohodnine itd. V razvrščanju po decilih vsak razred predstavlja deset odstotkov izbranega skupnega merila: zavezanci so na primer razvrščeni v decile zaporedoma od zavezanca z najmanjšim dohodkom do zavezanca z najvišjim dohodkom ali od zavezanca z najnižjo odmerjeno dohodnino do zavezanca z najvišjo odmerjeno dohodnino. Prvi decil tako zajema desetino zavezancev z najnižjimi obdavčljivimi dohodki, dokler seštevek njihovih skupnih dohodkov ne doseže deset odstotkov, drugi decil zajema vrednosti od deset do 20 odstotkov, zadnji decil vključuje desetino najvišjih vrednosti.

Razporeditev dohodnine po decilnih razredih v tabeli Odmerjena dohodnina po decilih v obdobju od 2005 do 2007 kaže, da je bilo 52,18 odstotka dohodnine odmerjene zavezancem z najvišjimi dohodki iz desetega decila. Desetini zavezancev iz najnižjega decilnega razreda je bilo za leto 2007 odmerjeno 0,28 odstotka dajatve. Primerjava z letom 2006 pokaže, da se je leta 2007 skupni znesek odmerjene dohodnine povišal v osmih od desetih razredov, najbolj, za 116,7 odstotka v najnižjem (indeks 216,7). Le v 8. in 9. razredu je bil znesek dajatve nižji za 2,9 odstotka (indeks 97,1) in za 5,8 odstotka (indeks 94,2).

Analiza odmere za leto 2007, ki temelji na decilih, vključuje tudi zanimiv prikaz davčne obremenitve zavezancev po starostnih skupinah: največ dohodnine, skupaj 56,23 odstotka, je bilo odmerjene zavezancem, starim od 30 do 49 let, najvišji znesek davka na osebo - povprečno 2174 evrov - pa so plačali zavezanci v starostni skupini od 50 do 56 let.