Ne BDP, pomembna je blaginja vseh ljudi

Zeleno gospodarstvo je dolgoročen podvig, ki zahteva odločitev in sodelovanje vseh.

tor, 15.05.2012, 19:42

Ljubljana – V svetu se vedno bolj uveljavlja spoznanje, da je zeleno gospodarstvo rešitev za vrsto vprašanj sodobnega sveta. Lučka Kajfež Bogataj pa je opozorila, da to niso kozmetični popravki, temveč celostna prenova, ki odpravlja revščino in neenakost, saj je revščina največja onesnaževalka.

»Zeleno gospodarstvo je gospodarstvo, ki omogoča trajnostni razvoj. Namen se mora spremeniti, danes je namen gospodarstva, da manjšina ljudi nenormalno služi, večina pa je revna. V zelenem gospodarstvu je namen večja blaginja vseh ljudi. To mora postati glavni projekt vlade, ne pa stranski projekt nekega resorja,« je na posvetu o Sloveniji in zelenem gospodarstvu opozorila predsednica sveta za trajnostni razvoj Lučka Kajfež Bogataj. Dodala je, da zeleno gospodarstvo potrebuje tudi potrpežljiv kapital, ki ne špekulira in ne pričakuje hitrih dobičkov. Med drugim bi za umirjanje kapitala morali BDP odvzeti prednost pri merjenju razvoja družbe.

Predsednik sveta za varstvo okolja Franc Lobnik je dejal, da zeleno gospodarstvo postaja temeljni koncept za trajnostni razvoj. Konferenca ZN o trajnostnem razvoju (Rio+20) je po njegovem mnenju velik politični in gospodarski izziv tudi za Slovenijo, saj bodo obravnavane teme, ki so zelo aktualne tudi za našo državo.

Predsednik odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Dejan Židan je poudaril pomen biogospodarstva, pri katerem ni fosilnih goriv. »En evro, vložen v biogospodarstvo, danes pomeni vrnitev desetih evrov do leta 2025,« je dejal Židan. Opozoril pa je, da se biogospodarstvo ne bo začelo razvijati samo od sebe, treba ga je razvijati sistematično. »Potrebujemo strategijo razvoja,« je menil Židan in spomnil zlasti na neizkoriščene zaloge lesa.

»Želimo jasno industrijsko politiko, razvoj, ki prinaša inovacije. V nišah smo lahko vodilni na svetu,« pa je dejal Miloš Šturm, podpredsednik poslovodnega odbora Hidrie. Opozoril je, da je zakon o javnih naročilih v popolnem nasprotju z željami za zeleno gospodarstvo, saj je glavno merilo cena. »Novih, inovativnih, varčnih izdelkov v Sloveniji ne moremo prodati. Na nove trge pa ne bomo mogli, če ne bomo imeli referenc doma,« je še dodal Šturm.

Podprl ga je David Palčič, predsednik uprave Robotine. »V Sloveniji imamo dobre zelene tehnologije, dobre zelene izdelke, pokrivamo veliko področij proizvodnje, imamo celo zeleni turizem. Ampak še nekaj je zelo zelenega pri nas – zavist. Radi si postavljamo ovire,« je zbodel Palčič. Opozoril je, da mora vlada odpraviti birokratske ovire za zelene tehnologije, Slovenija lahko postane poligon zanje. A to še ne bo dovolj, zeleno gospodarstvo mora tudi v šole, Slovenija pa mora dobiti boljši videz v tujini, saj zdaj ne velja ravno za zeleno.

Povezane novice

Topleje ko bo, dražja bo koruza
4. maj ob 12:00
Podnebne spremembe bodo imele večji vpliv na nihanje cen koruze kot cene nafte, trgovalne politike in cilji držav za biogoriva.
Prijavi sovražni govor