Ne BDP, pomembna je blaginja vseh ljudi

Zeleno gospodarstvo je dolgoročen podvig, ki zahteva odločitev in sodelovanje vseh.

tor, 15.05.2012, 19:42

Ljubljana – V svetu se vedno bolj uveljavlja spoznanje, da je zeleno gospodarstvo rešitev za vrsto vprašanj sodobnega sveta. Lučka Kajfež Bogataj pa je opozorila, da to niso kozmetični popravki, temveč celostna prenova, ki odpravlja revščino in neenakost, saj je revščina največja onesnaževalka.

»Zeleno gospodarstvo je gospodarstvo, ki omogoča trajnostni razvoj. Namen se mora spremeniti, danes je namen gospodarstva, da manjšina ljudi nenormalno služi, večina pa je revna. V zelenem gospodarstvu je namen večja blaginja vseh ljudi. To mora postati glavni projekt vlade, ne pa stranski projekt nekega resorja,« je na posvetu o Sloveniji in zelenem gospodarstvu opozorila predsednica sveta za trajnostni razvoj Lučka Kajfež Bogataj. Dodala je, da zeleno gospodarstvo potrebuje tudi potrpežljiv kapital, ki ne špekulira in ne pričakuje hitrih dobičkov. Med drugim bi za umirjanje kapitala morali BDP odvzeti prednost pri merjenju razvoja družbe.

Predsednik sveta za varstvo okolja Franc Lobnik je dejal, da zeleno gospodarstvo postaja temeljni koncept za trajnostni razvoj. Konferenca ZN o trajnostnem razvoju (Rio+20) je po njegovem mnenju velik politični in gospodarski izziv tudi za Slovenijo, saj bodo obravnavane teme, ki so zelo aktualne tudi za našo državo.

Predsednik odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Dejan Židan je poudaril pomen biogospodarstva, pri katerem ni fosilnih goriv. »En evro, vložen v biogospodarstvo, danes pomeni vrnitev desetih evrov do leta 2025,« je dejal Židan. Opozoril pa je, da se biogospodarstvo ne bo začelo razvijati samo od sebe, treba ga je razvijati sistematično. »Potrebujemo strategijo razvoja,« je menil Židan in spomnil zlasti na neizkoriščene zaloge lesa.

»Želimo jasno industrijsko politiko, razvoj, ki prinaša inovacije. V nišah smo lahko vodilni na svetu,« pa je dejal Miloš Šturm, podpredsednik poslovodnega odbora Hidrie. Opozoril je, da je zakon o javnih naročilih v popolnem nasprotju z željami za zeleno gospodarstvo, saj je glavno merilo cena. »Novih, inovativnih, varčnih izdelkov v Sloveniji ne moremo prodati. Na nove trge pa ne bomo mogli, če ne bomo imeli referenc doma,« je še dodal Šturm.

Podprl ga je David Palčič, predsednik uprave Robotine. »V Sloveniji imamo dobre zelene tehnologije, dobre zelene izdelke, pokrivamo veliko področij proizvodnje, imamo celo zeleni turizem. Ampak še nekaj je zelo zelenega pri nas – zavist. Radi si postavljamo ovire,« je zbodel Palčič. Opozoril je, da mora vlada odpraviti birokratske ovire za zelene tehnologije, Slovenija lahko postane poligon zanje. A to še ne bo dovolj, zeleno gospodarstvo mora tudi v šole, Slovenija pa mora dobiti boljši videz v tujini, saj zdaj ne velja ravno za zeleno.

Povezane novice

Topleje ko bo, dražja bo koruza
4. maj ob 12:00
Podnebne spremembe bodo imele večji vpliv na nihanje cen koruze kot cene nafte, trgovalne politike in cilji držav za biogoriva.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se
nova
mobilna
aplikacija
stara aplikacija bo delovala samo še
mobilne trgovine
no