Tiskane izdaje
Če bi se v vrtincu krize znašli dve večji članici območja evra (Španija in Italija), bi potrebovali veliko več denarja. Zato bi moral za učinkovito spoprijemanje z grozečim poglabljanjem dolžniške krize dobiti več manevrskega prostora. Sklad, ki si na kapitalskih trgih izposoja denar (poroštva dajejo države skupine evra), po novem ne bo več samo financiral držav v stiski (doslej Irsko in Portugalsko), ampak bo lahko kupoval tudi njihove obveznice.
Tudi v Nemčiji je bil položaj kočljiv, saj se je v vrstah vladajočih zgodila prava vstaja nezadovoljnih poslancev, ki nasprotujejo nenehnemu povečevanju zneskov za izhod iz krize, za katere na koncu jamčijo davkoplačevalci. Že med nemško razpravo se je nakazovalo, da bo EFSF prej ali slej moral dobiti drugačno zasnovo. Omenjali so finančni vzvod, s katerim bi iz 440 milijard lahko naredili 2000 milijard evrov za pomoč ogroženim državam. Previdni finančni minister Wolfgang Schäuble med razpravo raje ni izključil novih rešitev za večjo učinkovitost sklada.
Moč EFSF do orjaških 2000 milijard
Kakšna naj bi bila nova zasnova EFSF, se je začelo svetlikati v dneh pred nedeljskim vrhom evrske skupine. Po pisanju časnika Financial Timesa Deutschland je Schäuble pred poslanci vladajočih strank postavil mejo, po kateri bi skupni znesek, povezan z EFSF, znašal največ tisoč milijard evrov. Po drugih razlagah (londonski Guardian se sklicuje na informacije iz diplomatskih virov) se Francija in Nemčija strinjata o rešitvi, po kateri bi moč EFSF s finančnim vzvodom res dosegla orjaških 2000 milijard evrov.
EFSF sicer ne bi dobil nič več od predvidenih 440 milijard. A njegova kapitalska podlaga bi rabila kot zavarovanje za obveznice, ki jih bodo izdajale države med spoprijemanjem s krizo. S takšnim zavarovanjem v EFSF bi se države na robu dolžniškega prepada laže zadolževale na trgih. Če bi, denimo, bilo zavarovanih 25 odstotkov obveznic, bi se države lahko skupaj zadolžile za nekajkrat več kot za de facto razpoložljivih 440 milijard. Sklad (in posredno davkoplačevalci) bi bil finančno obremenjen, če bi katera od držav bankrotirala.
Čimbolj trden obrambni zid
V odzivih na objavljene informacije so iz nemškega finančnega ministrstva sporočili, da konkretnih številk v razpravah še ne omenjajo. Preračunavajo da zgolj učinke različni modelov. Nemčija vsekakor ne bo privolila, da bi se z vzvodom obseg njenih jamstev razširil in presegel zagotovljenih 211 milijard. Večja učinkovitost EFSF bo ključna, če bi se po čedalje bolj verjetnem delnem odpisu grških dolgov razmere začele zapletati še v drugih državah. Z zavarovanji EFSF bi se ceneje zadolževale in zagotavljale finančne injekcije svojim ogroženim bankam.
Zaradi strahov, da bi se na koncu verige v hudih težavah znašle še francoske banke, bi moral biti obrambni zid čim bolj trden. Pariz je sicer ves čas zagovarjal čim bolj prožno rabo EFSF, tudi načrtovani odpis grških dolgov bi raje čim bolj zmehčali. Širjenje virusa in posledično reševanje velikih francoskih bank s posojili (ob drugih težavah Francije) bi še bolj ogrozilo najvišjo bonitetno oceno Pariza. Ker je Francija za Nemčijo drugi steber EFSF, bi njegova moč opešala, saj je jedro sklada šest držav območja evra z najvišjo boniteto.
