NKBM potrebuje dokapitalizacijo

Višina potrebnih sredstev uradno še ni znana. O dokapitalizaciji in izključitvi prednostne pravice bo odločala država.

Objavljeno
14. maj 2012 22.00
Nejc Gole
, gospodarstvo
Nejc Gole
, gospodarstvo
Ljubljana – Nadzorniki NKBM so danes med drugim obravnavali morebitno dokapitalizacijo mariborske banke. O povečanju osnovnega kapitala bo odločala skupščina, kjer bo imela večino država.

O povečanju osnovnega kapitala NKBM bodo delničarji glasovali na junijski skupščini. Predlog sklepa določa, da lahko uprava banke v petih letih s soglasjem nadzornega sveta in brez dodatnega sklepa zbora delničarjev poveča osnovni kapital banke za največ 20,4 milijona evrov z izdajo novih delnic za vložke. Osnovni kapital bi se tako povečal za polovico, na 60,2 milijona evrov.


NKBM bo potrebovala dodatna sredstva za zagotavljanje ustrezne strukture in kakovosti kapitala ter vzdrževanje ustreznega kapitalskega količnika, pri čemer ni uradno jasno, koliko sredstev bi banka potrebovala. Uprava banke namerava dodatna sredstva pridobiti z uvrščanjem nove emisije delnic na domači in tudi tuje trge vrednostnih papirjev (delnice NKBM od lani kotirajo tudi na Varšavski borzi) zato, da bi delnice ponudila novim vlagateljem, je zapisano v obrazložitvi predlogov skupščinskih sklepov.
 Nastop banke na domačih in tujih kapitalskih trgih pa je po mnenju uprave in nadzornega sveta tudi dovolj stvarno upravičen razlog za izključitev prednostne pravice.

Pooblastilo za izključitev prednostne pravice bi namreč lahko uprava dobila na junijski skupščini. Uprava bi bila s tem bolj odzivna na mednarodnih finančnih trgih. Poleg tega bi ta pravica upravi omogočala, da – s soglasjem nadzornikov – novo izdajo delnic ponudi znanim institucionalnim vlagateljem, ki želijo imeti vnaprej znane pogoje za dokapitalizacijo.
Največja, skoraj 28-odstotna lastnica NKBM je država, še več kot 20 odstotkov pa imajo državni skladi in državna podjetja. Kakšno stališče ima država do predvidene dokapitalizacije banke, smo vprašali na finančno ministrstvo, kjer pa podrobnosti ne komentirajo, saj se zavedajo »morebitnih negativnih posledic javnega komentiranja procesa za celoten slovenski finančni sistem«. Glede na koalicijsko pogodbo, ki predvideva, da država v bankah obdrži 25 odstotkov in eno delnico, in glede na javnofinančno stanje pa ni pričakovati, da bi država v dokapitalizaciji sodelovala. Zato bi kot največja delničarka predlagani sklep uprave in nadzornega sveta lahko podprla, s čimer bi imela uprava pod vodstvom Aleša Hauca odprto pot, da najde vlagatelje.

Naj pri tem spomnimo, da so lani tri državna podjetja po določitvi AUKN dokapitalizirala mariborsko banko, čeprav je še pred tem tedanji predsednik vlade Borut Pahor zatrjeval, da država v tem procesu ne bo sodelovala.

Nadzorniki, ki jih vodi Dušan Jovanovič, so se danes seznanili tudi z rednim poslovanjem banke in delovanjem informacijskega sistema, so sporočili iz banke.