Območje evra želi več od IMF

Krepitev EFSF je bistvena zaradi težav Italije, saj obstoječi mehanizmi niso dovolj za pomoč tretjemu največjemu gospodarstvu v območju evra.

Objavljeno
30. november 2011 08.05
Posodobljeno
30. november 2011 08.22
Ni. Š., Delo.si
Ni. Š., Delo.si
Bruselj- Finančni ministri držav v območju evra so v Bruslju dosegli dogovor o načinu krepitve sklada za zaščito evra (EFSF). Njegove končne posojilne zmožnosti za zdaj ni mogoče oceniti, a najverjetneje ne bo dosegla načrtovanih 1000 milijard evrov. Območje evra je ob tem izrazilo jasno željo po večji vlogi IMF pri reševanju dolžniške krize, piše STA.

Prva možnost krepitve EFSF predvideva delno zavarovanje tveganj, tako da bi ta delno jamčil za državne obveznice ranljivih članic območja evra. Namen je povečati povpraševanje za nove izdaje državnih obveznic in zmanjšati stroške financiranja.

V okviru te možnosti bi EFSF izdal certifikat delnega zavarovanja tveganj za na novo izdano obveznico ranljive članice območja evra. To zavarovanje bi pokrivalo od 20 do 30 odstotkov osnovnega zneska državne obveznice.

Druga možnost predvideva vzpostavitev enega ali več sovlagateljskih skladov (Co-Investment Funds - CIF), s čimer bi s kombinacijo javnega in zasebnega financiranja privabili zasebni kapital in tako omogočili povečanje sredstev EFSF.

Sovlagateljski sklad bi kupoval obveznice na primarnem ali sekundarnem trgu. Če bi zagotovil financiranje državi neposredno z nakupom primarnih obveznic, bi lahko država ta sredstva izkoristila tudi za dokapitalizacijo bank.

Prvo možnost bo mogoče začeti izvajati decembra, drugo pa januarja prihodnje leto, je pojasnil šef evrske skupine Jean-Claude Juncker. Ob tem je poudaril, da je zanimanje vlagateljev po vsem svetu za sodelovanje pri tem projektu veliko.

Končno posojilno zmožnost EFSF bo mogoče določiti šele čez čas, saj je odvisna od konkretne uporabe obeh možnosti in razmer na finančnih trgih, ki se spreminjajo iz dneva v dan, je pojasnil vodja EFSF Klaus Regling. Juncker pa je ocenil, da najverjetneje ne bo dosegla 1000 milijard.

EFSF ima sedaj za 440 milijard evrov posojilne zmožnosti. Iz njega črpata pomoč Irska in Portugalska, medtem ko lani dogovorjena pomoč za Grčijo predvideva dvostranska posojila. Drugo javno pomoč bo Grčija prav tako črpala iz EFSF.

Krepitev EFSF je sicer bistvena zaradi težav Italije, saj obstoječi mehanizmi niso dovolj za pomoč temu tretjemu največjemu gospodarstvu v območju evra. Italija se spopada z rekordno zahtevano donosnostjo svojih obveznic, ki je v torek presegla osem odstotkov.

Juncker je ob tem poudaril, da bodo še naprej raziskovali tudi druge možnosti za krepitev stabilnosti v območju evra ter da si bodo prizadevali za čimprejšnje povečanje sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) skozi bilateralna posojila, da bi lahko bolje pomagal Evropi pri soočanju z dolžniško krizo.

Evrska skupina sicer od Italije pričakuje dodatne ukrepe za zmanjšanje 1900 milijard evrov težkega javnega dolga in okrepitev prizadevanj za spodbujanje šibke rasti, k čemur pa je nova vlada pod vodstvom Maria Montija popolnoma zavezana, so prepričani v območju evra.

Kot dober zgled sta Juncker in evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn izpostavila Irsko, ki je izpolnila pogoje za izplačilo naslednje tranše pomoči iz EFSF. Irski primer po njunih besedah kaže, da je politika reševanja območja evra lahko uspešna.

Juncker je tudi potrdil, da je evrska skupina potrdila izplačilo šestega obroka posojil Grčiji, ki znaša osem milijard evrov. Ta bo po njegovih besedah izplačan v začetku decembra, potem ko ga potrdi še IMF.

V povezavi z drugo pomočjo Grčiji pa je Juncker izpostavil, da je evrska skupina pozvala k pospešitvi pogajanj o vlogi zasebnih upnikov in k dokončnemu dogovoru januarja prihodnje leto.

Rehn je ministrom predstavil nove zakonodajne predloge za krepitev proračunske discipline in po zasedanju menil, da med članicami območja evra obstaja močna podpora tem predlogom, poroča STA.