Tiskane izdaje
Ljubljana – Ali namerava ministrstvo za finance odpraviti obvezni pobot? »O vseh spremembah boste pravočasno obveščeni,« nas mirijo na ministrstvu za finance, kjer zadnje čase radi uporabljajo takšen odgovor.
Ministrstvo za finance je Gospodarsko zbornico Slovenije, Zbornico računovodskih servisov in Obrtno-podjetniško zbornico pozvalo, naj znova posredujejo stališča in predloge glede zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, s katerim je vlada Boruta Pahorja marca lani kot ukrep za izboljšanje plačilne discipline predpisala tudi obvezni pobot.
Gospodarska zbornica med svojimi člani zdaj izvaja anketo, v kateri jih na primer sprašuje, ali so sodelovali v obveznem pobotu in kolikokrat pa tudi ali jim je koristil oziroma škodil. V Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije takšnega vabila niso dobili, sicer pa njen generalni sekretar Darko Končan pravi: »V naši zbornici ostajamo pri doslej sprejetih skupnih izhodiščih in predlogih.«
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pri obveznem pobotu opozarjajo na nekatere slabosti, ki so se pokazale v enem letu: »Ugotavljamo, da zakon na splošno ni prinesel pričakovanih rezultatov in odpravil plačilne nediscipline. Veliko gospodarskih subjektov ne prijavlja svojih denarnih obveznosti v obvezni večstranski pobot, zato je tudi skupni znesek medsebojno pobotanih terjatev pod pričakovanji. Glede na naravo delovanja sistema obveznega pobota ter 'nastajanja' novih denarnih obveznosti in okoliščin oziroma pogojev za uspešnost izvedbe pobota bi bilo treba določiti obveznost prijave v obvezni pobot vse do realizacije pobota.«
Lani spomladi se je pet zbornic dogovorilo, da bodo skupaj poskušale doseči spremembe v zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih, tudi glede obveznega pobota. V skupini so bile gospodarska zbornica, trgovinska in obrtno-podjetniška zbornica ter zbornici računovodskih servisov in davčnih svetovalcev.
Tedanjemu ministru Križaniču so že maja oddale usklajena stališča do pobota: med drugim so predlagale vladi, naj iz pobota izloči davčno upravo in 420 evrov določi za spodnji znesek dolga, ki ga dolžnik mora prijaviti v pobot. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona, ki ga je ministrstvo oddalo Pahorjevi vladi avgusta lani, ta pa odobrila, je po volitvah postal nepomemben.
Na ministrstvu za finance zdaj še ni mogoče izvedeti, katere spremembe načrtuje v zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih.
