Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) je najbolj odmevna energetska zgodba lanskega leta, najverjetneje pa ne bo dosti drugače tudi letos. A zakon o poroštvu za posojila evropskih bank še zdaleč ni edina in tudi ne najbolj strateška energetska odločitev, ki nestrpno čaka novo vlado.
Ko je več vlad potrdilo projekt TEŠ 6, so ga začeli graditi marca lani. Malo pred tem je dobil tudi gradbeno dovoljenje. Doslej so v projekt po podatkih iz TEŠ vložili približno 480 milijonov evrov, od tega sta Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) prispevali 192,5 milijona evrov posojila.
Posojilo EBRD mora TEŠ odplačati v 15 letih, posojilo EIB pa v 25 letih. Prvo odplačilo glavnice pride na vrsto leta 2015, zato »težav pri odplačevanju ne pričakujemo«, pravijo v TEŠ. Za prvo polovico leta 2012 je sicer zagotovljeno premostitveno financiranje projekta, ki bo sestavljeno iz posojil Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), odloženih plačil Alstoma in lastnega denarja TEŠ.
Že v začetku tega meseca mora namreč TEŠ plačati Alstomu 65 milijonov evrov, konec meseca pa še 55 milijonov evrov. Do konca leta bo Alstom od TEŠ predvidoma prejel 340 milijonov evrov, drugi izvajalci pa 100 milijonov evrov.
Zamik plačil
Od nove vlade v TEŠ in HSE zdaj pričakujejo zakon o poroštvu za povečana posojila EIB. »Poroštva bi bilo treba sprejeti čim prej, saj vsak dan zamude pomeni dodatno dražitev projekta. Z aktivnostmi v zadnjih mesecih je TEŠ s pomočjo HSE dosegel zamik plačilnih rokov in delno montaže, tako da omogočimo novi vladi izpeljavo postopkov brez posebnih zapletov,« pravijo v TEŠ.
O možnosti, da državni zbor ne bi potrdil zakona o poroštvu ali da bi zakon padel na morebitnem referendumu, v TEŠ za zdaj ne razmišljajo. »Še vedno smo prepričani, da si ne HSE ne država kot lastnik ne moreta privoščiti, da iz rok izpustita tako ugoden vir financiranja, kot ga zagotavlja EIB. Poleg tega so tudi vsa predvolilna soočenja pokazala, da večina strank, ki so prišle v državni zbor, projekt sprejema in razume nujnost izdaje državnega poroštva. Kako ugodno je posojilo EIB, govori že dejstvo, da se posojila z ročnostjo 25 let ne da dobiti pri nobeni komercialni banki in da tudi država ne more dobiti posojil po 3,8-odstotni letni obrestni meri,« so še prepričani v TEŠ.
Novi energetski zakon
Nov energetski zakon bo zajeten zalogaj za novo vlado. To je drugi najobsežnejši zakon v državi, ki pa je nujen zaradi prenosa evropskih direktiv. Javna obravnava je mimo, po napovedih so zdaj pripravljeni tudi odgovori na pripombe. Zakon bo, med drugim, omogočil certificiranje operaterjev omrežij, kar je najbolj kočljivo pri zemeljskem plinu in ključno za prihodnost skupine oziroma holdinga Geoplin. Ta lahko razpade v dve še neznatnejši družbi na trgu plina, lahko ostane približno enako velik, lahko pa slovenskega monopolista kdo od večjih svetovnih igralcev tudi odkupi. Zakon naj bi uredil tudi razmejitev tržnih in omrežnih delov elektrodistribucijskih podjetij, ki so sicer uradno že ločeni.
Tudi za nacionalni energetski program (NEP) je bila javna obravnava že opravljena, vlada bi morala na podlagi pripomb in strokovnih srečanj izluščiti za Slovenijo najprimernejšo energetsko prihodnost, a so jo prehitele predčasne volitve. Zato novo vlado čaka tudi razprava o NEP. Dobra stran je, da je za NEP pripravljeno tudi okoljsko poročilo, kar bo za posamezne projekte, zlasti hidroelektrarne in vetrnice, omogočilo takojšnjo umestitev v prostor.
Podnebni zakon
Zakon o blaženju podnebnih sprememb zajema vso energetiko kot eno glavnih področij. Cilj je seveda zmanjšanje vseh emisij toplogrednih plinov, zato zakon uvaja izračunavanje in zaračunavanje ogljičnega odtisa za vsak izdelek in dejavnost.
Tudi podnebna strategija zelo močno spreminja energetiko, po njej je TEŠ 6, denimo, donosen do leta 2030, potem pa začne Sloveniji škodovati. Do leta 2050 bi morala naša država po strategiji zmanjšati emisije za najmanj 80 odstotkov (to pomeni na štiri milijone ton z upoštevanjem, da Slovenija na leto izpusti 20 milijonov ton ogljikovega dioksida), TEŠ 6 pa bo po načrtu obratoval do leta 2054.