Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Ljubljana – Gospodarstvo bo spet dobilo neomejeno 40-odstotno investicijsko olajšavo, je nova vlada Janeza Janše napovedala že s koalicijsko pogodbo. Veljavni davčnih zakoni naštevajo izdatke podjetij, ki jih v investicijsko olajšavo ni mogoče vključiti, na primer pohištva in opreme.
»Z večjimi investicijami v raziskave in razvoj bomo ustvarili nova znanja, nove patente, nove izdelke in dali jasen signal investitorjem, da podpiramo družbo razvoja in znanja. Z neomejeno 40-odstotno investicijsko olajšavo bomo koalicijski partnerji izboljšali pogoje gospodarjenja in s tem spodbudili podjetja in samostojne podjetnike, da investirajo, da jim vlijemo več poguma, več odločnosti, ker to potrebujejo,« je napovedal novi minister za gospodarstvo Radovan Žerjav.
Slovensko gospodarstvo je 40-odstotno investicijsko olajšavo že poznalo pred letom 2004: prek nje je bilo mogoče znižati obdavčitev podjetja tudi zaradi naložb zunaj Slovenije, štele so tudi naložbe v zidove, ki so pozneje za oblast postale neprimerne, češ da je zidov že dovolj.
Olajšave za podjetja in gospodarske družbe zdaj urejata dva zakona: dohodninski zakon za področje dejavnosti in zakon o davku od dohodkov pravnih oseb za družbe. Pri posegih v davčne zakone po letu 2006 je bil govor posebno o dveh skupinah olajšav: za raziskave in razvoj ter za investicije. Z olajšavo za raziskave in razvoj je mogoče davčno osnovo znižati za 40 odstotkov zneska, »ki pomeni vlaganja v raziskave in razvoj v davčnem letu«. Olajšava je višja v slabše razvitih regijah, kjer imajo bruto domači proizvod na prebivalca do 15 odstotkov nižji od povprečja države. Prek olajšave za investicije je davčno osnovo mogoče znižati do 30 odstotkov »investiranega zneska v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva«.
Po besedah strokovnega svetovalca v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Iztoka Mohoriča je zanimanje za olajšavo za raziskave in med podjetji majhno, vsaj med pretežno majhnimi podjetji, ki so člani zbornice: »Prepričan sem, da olajšave za raziskave in razvoj ne uporablja več kot 10 odstotkov podjetij. Zanimanje za to olajšavo je zelo majhno. V praksi se najprej pojavi vprašanje, kateri proizvod sploh mora nastati z raziskovanjem, da bo štel za olajšavo. Poleg tega je olajšava administrativno precej zahtevna, podjetnik mora narediti natančen načrt in potem tudi delati po njem, če hoče, da mu bodo olajšavo priznali.«
Za olajšavo za investiranje se zanima veliko podjetij, dodaja sogovornik, saj je zanimiva prav za vse dejavnosti: »Vsak drobni inventar, ki ima življenjsko dobo več kot eno leto, že lahko uveljavljaš za olajšavo.« Na splošno pa je zakonodaja na tem področju do vlagateljev neprijazna, saj za podjetja velikih in pomembnih izdatkov ne prizna za investicijsko olajšavo, izvzeta sta, na primer, pohištvo in pisarniške oprema: »Računovodski servis za novo delovno mesto potrebuje tudi mizo in drugo pohištvo, lekarnar pa regale. Gostinci in hotelirji za olajšavo prav tako ne morejo uveljaviti naložb v pohištvo. Kaj pa je potem zanje omara, postelja? Iz olajšave so že več let izločene nepremičnine.«
Po podatkih davčne uprave je leta 2010 olajšave za raziskave, razvoj in investiranje po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb uveljavilo 15.845 zavezancev, znesek olajšav je dosegel približno 204 milijone evrov, največ v Obalno-Kraški regiji. Po dohodninskem zakonu je leta 2010 olajšavo pri dohodkih iz dejavnosti uveljavilo 10.867 zavezancev, skupaj približno 39,7 milijona evrov, največ v Savinjski regiji.