Povpraševanje po ekoloških izdelkih in zdravilih, največja ovira je birokracija. Turizem je čedalje obetavnejša panoga.

Ljubljana – »Poslovati na Kitajskem ni mačji kašelj. A če se dobro pripravite, se nimate česa bati,« je bila sklepna misel seminarja o priložnostih in pasteh za naša podjetja v tretji največji državi na svetu. Štirideset podjetnikom je predaval David Lavorel, direktor pekinške izpostave Centra EU za mala in srednja podjetja.

Kitajska ponuja slovenskim podjetjem ogromno priložnosti – gospodarstvo je v letu 2010 zraslo za 10,3 odstotka, za prihodnja tri leta napovedujejo okoli devetodstotno rast. To že izkoriščajo Iskra, Krka, Elan, Gorenje in drugih 35 slovenskih podjetij, ki imajo predstavništvo na Kitajskem, je poudarila Tanja Drobnič z Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije, ki je v prostorih vlade organizirala seminar. Skupno so slovenska podjetja do danes v to hitro razvijajočo se državo vložila 14,5 milijona evrov, kitajskih investicij v Slovenijo pa tako rekoč ni. Slika je obrnjena pri blagovni menjavi – na Kitajsko je 216 slovenskih družb leta 2010 izvozilo za 87 milijonov evrov blaga in storitev, medtem ko je uvoz znašal kar 450 milijonov evrov.

Potrebna je previdnost

Kljub priložnostim je treba ostati na realnih tleh, je opozoril David Lavorel. Kitajska se spoprijema s hudim okoljskim onesnaženjem, pomanjkanjem energije in vse večjimi socialnimi težavami. Zaradi velike porabe poceni premoga z visoko vsebnostjo žvepla je pogost kisel dež. Dve tretjini izmed 660 največjih mest se sooča s pomanjkanjem vode. Pogosti so tudi izpadi elektrike, saj gradnja novih elektrarn ne more zadostiti povpraševanju. Vedno večja težava je staranje prebivalstva, saj ima država slabo razvit pokojninski in socialni sistem.

Podjetja lahko težave spremenijo v priložnosti: onesnaženje veča povpraševanje po tehnologijah, prijaznih do okolja, staranje prebivalstva veča trg farmacevtom. Pomanjkanje elektrike spodbuja uvoz energetsko varčnih naprav, vedno več Kitajcev pa si želi potovati v tuje dežele, zato postaja turizem vedno bolj obetavna panoga za tuja podjetja.

A Lavorel vsem, ki se zanimajo za vstop na kitajski trg, svetuje, da naj se pred tem dobro pozanimajo, ali je njihov produkt primeren za ta trg. Hkrati se morajo zavedati, da se lahko preverjanje skladnosti uvoženih izdelkov, ki ga morajo po kitajskem zakonu opraviti domači laboratoriji, zavleče tudi do osem mesecev. Opis vseh standardov, ki jih morajo posamezni izdelki izpolnjevati, je pogosto težko najti in so ponavadi na voljo le v kitajščini. Tudi vodstva kitajskih podjetij le redko govorijo angleško, zato je uporaba neodvisnega prevajalca v zaključnih fazah sklepanja posla nujna. Spodbudno je dejstvo, da država in sodišča vedno več pozornosti namenjajo zaščiti patentov in avtorskih pravic.