Pavšalna obdavčitev ni dobra za vse

Ljubljana – »Predlagana pavšalna obdavčitev je strel v prazno,« so v OZS z eno potezo »raztrgali« pavšalno obdavčitev, ki jo načrtuje ministrstvo za finance. To odgovarja: »Rešitev je sistemska, je rezultat analiz in posledica sprejetih odločitev.«

Nejevolja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) se nanaša na spremembe in dopolnitve zakonov o dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb. V oba namerava ministrstvo za finance vključiti enaka načela obdavčitve po normiranih odhodkih. To možnost bodo smeli po osnutku besedila izbrati podjetniki in pravne osebe, pri katerih letni obseg prihodkov ne bo presegel 50.000 evrov. Za fizične osebe z dejavnostjo in pravne osebe osnutek zakonskih sprememb predvideva enotno, 60-odstotno znižanje davčne osnove brez dodatnih izjem.

OZS hotela zelo visoko

Osnutka obeh zakonov – ki ne posegata le v normirane stroške – sta bila do 22. julija v javni obravnavi. OZS in več drugih zbornic ter združenj je ministrstvu za finance oddalo svoje pripombe. V obrtno-podjetniški zbornici verjamejo, da so imeli precej boljše predloge kakor pisci osnutka, zato so užaljeni, ker jih ministrstvo ni upoštevalo: »Na podlagi primerjalnih izračunov in analiz trdimo, da bi možnost za obdavčitev z 80 odstotki normiranih stroškov za zavezance, ki na leto dosežejo do 400.000 evrov prometa, kot smo predlagali ministrstvu, podjetjem olajšala poslovanje, spodbudila gospodarske dejavnosti in ugodno vplivala na proračunske prihodke.«

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije trdijo, da je zgornja meja 50.000 evrov letnega prometa za zavezance, ki bi izbrali obdavčitev s 60-odstotnimi normiranimi odhodki, »občutno prenizka za doseganje pozitivnih poslovnih učinkov, ki naj bi jih tak sistem obdavčitve imel«. Z ministrstva za finance obrtno-podjetniški zbornici odgovarjajo, da je njihov predlog sistemska rešitev in tudi temelji na analizah: »Dvig dohodkovnega cenzusa na 400.000 evrov pomeni vključitev tako rekoč vseh fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, in okoli 90 odstotkov vseh pravnih oseb. To pomeni, da predlagana pavšalna obdavčitev ne bi pomenila ukrepa v podporo mikro in malim podjetjem, ampak vzporedni sistem obdavčitve velike večine davčnih zavezancev, ki so poslovni subjekti.« Ministrstvo za finance je odločno glede tega, da je povišanje normiranih odhodkov na 80 odstotkov letnega prometa nesprejemljivo, saj cilj predlaganih sprememb niso davčne ugodnosti, ki zmanjšujejo davčno obveznost, ampak predvsem administrativna poenostavitev davčnega poslovanja.

Višja osnova za prispevke

»Na videz so visoki normirani stroški ugodni za vse, a to ni res – niso enako dobri za dejavnosti, ki imajo veliko materialnih stroškov, in za razne storitvene dejavnosti, ki imajo stroškov v resnici zelo malo, zakon pa jim jih prizna veliko,« poudarja generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan. Poudarja pa, da je izbira za normirane stroške vendarle prostovoljna. Ministrstvu za finance predlagajo, naj podrobneje prouči dolgoročni vpliv predlaganih sprememb na poslovanje samostojnih podjetnikov in malih gospodarskih družb.

»Prvi simulirani učinki opozarjajo tudi na posredne negativne učinke. Na primer, pri letnem prometu 50.000 evrov in 60 odstotkih normiranih stroškov bi zavezanec sicer res plačal 4000 evrov, kolikor znaša 20 odstotkov od 20.000 evrov davčne osnove, toda hkrati se mu bo umetno zvišala tudi osnova za plačilo vseh drugih prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje.«