Pirc Musarjeva nad javno objavo podatkov lastnikov nepremičnin

Ljubljana – Geodetska uprava (Gurs) je prejela začasno odločbo informacijske pooblaščenke, s katero ji daje tri dni časa, da na spletnem portalu Prostor, kjer je pred dnevi objavila posplošeno tržno vrednost nepremičnin, onemogoči dostop do podatkov o lastniku.

Na Gursu odgovarjajo, da bodo odločbo proučili, nato pa se bodo odločili, kako bodo ukrepali. Ključno vprašanje po objavi podatkov o posplošeni vrednosti nepremičnin na spletni strani http://e-prostor.gov.si/ tokrat niso pripisani zneski, ampak objava podatkov o lastnikih nepremičnin – navedeni so ime, priimek in letnica rojstva. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je v začasni odločbi zapisala, da morajo Gurs v »treh dneh na portalu Prostor pri vseh nepremičninah v rubriki 'podatki o lastnikih in upravljavcih' onemogočiti javni dostop do imen, priimkov, naslovov in podatkov o letu rojstva vseh fizičnih oseb, do katerih je mogoče z uporabo iskalnika 'javni vpogled' na kakršen koli način dostopati do na novo ustvarjene zbirke katastra stavb, zemljiškega katastra, registra nepremičnin (skupaj s podatki o vrednosti nepremičnin), registra prostorskih enot in evidence državne meje«.

Na Gursu nam danes niso odgovorili na vprašanja o potrebnih aktivnostih in morebitnih stroških za izpolnitev te odločbe. Sporočili so le, da javnost podatkov določata zakon o evidentiranju nepremičnin in zakon o množičnem vrednotenju. V prvem je med drugim navedeno, da so prej omenjena katastra in registra ter evidenca javne zbirke ter da ima vsakdo pravico vpogledati v podatke o posameznih parcelah, stavbah in delih stavb ali o posamezni nepremičnini. Pri tem pa o lastniku lahko pridobi le podatke o imenu in priimku, naslovu stalnega prebivališča ter o letnici rojstva. A ustavno sodišče je že leta 2007 izdalo sklep, da podatki o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljavcu niso javni, če gre za fizično osebo.

Na to se sklicuje Pirc Musarjeva. Ta je člen ustavnemu sodišču, o katerem je to že odločilo, poslala v ponovno presojo februarja lani. Do odločitve je predlagala zadržanje izvrševanja nekaterih delov pravilnika o vrstah in vsebini potrdil iz zbirk geodetskih podatkov ter o načinu izkazovanja podatkov, kar pa je ustavno sodišče julija lani zavrnilo.

Zakonske podlage za obdelovanje podatkov ni

Informacijska pooblaščenka v obrazložitvi začasne odločbe Gursu navaja, da so z združitvijo različnih evidenc v register nepremičnin obdelovali osebne podatke lastnikov, za katere bi morali imeti v skladu s predpisi zakonsko podlago. Kot je za Delo poudarila Pirc Musarjeva, pa te ni. »Za osebne podatke se sami odločamo, kdaj in komu jih bomo povedali. Če namesto nas odloča država, mora imeti utemeljen razlog. Do danes mi nihče ni jasno povedal, čemu služi javna objava registra nepremičnin in vseh drugih podatkov, ki jih na enotni spletni točki črpa Gurs. Zapravili smo 55 milijonov evrov za neki register, o katerem sumimo, da ga bomo uporabili za davek.«

V nasprotju z Gursovo evidenco je po oceni Pirc Musarjeve javnost zemljiške knjige utemeljena. »Namenjena je varnosti državljanov v pravnem prometu z nepremičninami. Gre za povsem jasen, legitimen interes, pravi sogovornica. Dodaja, da za Gursovo evidenco ni potrebe, da bi bila javna, če bodo podatke uporabljale državne institucije, medtem ko za nepremičninski trg po njeni oceni podatki niso relevantni.