Tiskane izdaje
Berlin – Francosko-belgijska bančna velikanka Dexia, ki so jo spodnesli veliki dolgovi Grčije in drugih evropskih dolžnic, bo razdeljena in podržavljena. Po nedeljskem sestanku med nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem pa kaže, da bodo podobno – če bo mogoče, z dokapitalizacijo, s podržavljenjem še ne – reševali tudi druge zaradi državnih dolgov hudo prizadete evropske banke, potem ko bodo, kot domneva vse več opazovalcev, dovolili »mehki« bankrot Grčije.
Visoko zadolžena in enako skorumpirana država, ki kaže premalo volje za boleče spremembe, bo po tem scenariju olajšana večjega dela dolgov, omogočen pa ji bo tudi obstanek v evroobmočju.
Za prihodnji ponedeljek napovedani vrh Evropske unije v Bruslju so pravkar prestavili na 23. oktober, morda ne po naključju na nedeljo, najprimernejši dan za prelomne politično-finančne odločitve. Svetovne borze so tedaj še zaprte in trgovci z novci, ki vsak dan obrnejo dovolj denarja za uničenje tudi največjih borz, bodo imeli nekaj ur za premislek, če bi jih takoj po morebitni objavi, recimo, šestdesetodstotnega odpisa grških dolgov prijelo, da kaznujejo vse nepremišljene francoske, nemške, britanske in druge banke, ki so veliko preveč posojale državam, kot so Grčija, Italija ali Španija – in še države, ki tem bankam stojijo ob strani. Številni ekonomisti menijo, da je privatizacija najbolj izpostavljenih bank boljša strategija od samo državnih garancij zanje. Banke, pa naj bodo še tako slabe, so na primer za Francijo še vedno premoženje, dokapitalizacija bi prišla v poštev predvsem za tiste, ki niso tako globoko v grškem ali italijanskem blatu, da se z ustrezno primerno pomočjo ne bi mogle izvleči same.
Merklova in Sarkozy sta v nedeljo skoparila s podrobnostmi, a bi bilo logično, da bi morala v tem primeru večjo odgovornost za svoje velikanske napake prevzeti tudi Grčija, ki pa je kljub temu ne bi pustili popolnoma na cedilu. Za svoje slabe odločitve bi bile kaznovane tudi banke, čeprav je že zdaj jasno, da se tako velikopotezni scenarij reševanja evroobmočja ne more posrečiti tudi brez trdne podpore evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada in še posebno Evropske centralne banke. Ta morda ne bo hotela ostati sama z milijardami ničvrednih obveznic, ki jih je že nakupila proti vsem svojim prejšnjim pravilom.
Borze se bodo še tresle
Četudi bi »izčrpni paket« ali »trajna rešitev«, o katerih sta govorila Merklova in Sarkozy, imela vso mogočo podporo, se bo na svetovnih borzah morda pošteno treslo. Ocenjevalne agencije so te dni samo dobro nabrusile svoje nože, morda še pomembneje bo, kako bodo reševalno akcijo ocenili »finančni trgi«, tisoči investitorjev torej, ki morajo paziti na svoj denar. Če ne bi že v zadnjih tednih svojo nezaupnico kazali z umikom sredstev iz evropskih bank, bi Merklova, Sarkozy in drugi morda še naprej čakali, da Grke tako kot Irce, Portugalce ali Islandce vendarle sreča pamet. Trojica MDS, EU in ECB, ki bo kmalu podala oceno o uspehu grških reform, je v Atenah že končala pogovore.
Ker pa Merklova in Sarkozy po nedeljskem srečanju nista povedala nič podrobnega, ni jasno, ali bo morebitni reševalni akciji sledil še obračun s pravimi vzroki za krizo evroobmočja, z nenadzorovanim zadolževanjem številnih držav članic. Voditelji najrazvitejših držav sveta, zbrani v skupini G20, se bodo o trajnejših rešitvah lahko pogovarjali še 3. in 4. novembra v Cannesu.
Medtem še naprej prihajajo slabe novice. Danes je finančne trge pretreslo sporočilo avstrijske Erste Group Bank AG o skoraj milijardi evrov izgub v prvih devetih mesecih letos. Z Dunaja poročajo, da so jim takšne izgube prinesli odpisi v podružnicah na Madžarskem in v Romuniji ter evropska dolžniška kriza nasploh. Jutri bodo vse oči uprte tudi v Bratislavo, ko bodo zakonodajalci ene največjih nasprotnic reševanja Grčije glasovali o začasnem reševalnem skladu EFSF.
