Po stoletjih premoga in nafte je nastopilo stoletje plina

Ljubljana – V Sloveniji je malo podjetij, ki bi s 30 zaposlenimi imeli 400 milijonov evrov prometa in 14 milijonov dobička. Le eno pa proda malo manj kot milijardo kubičnih metrov zemeljskega plina. To je Geoplin, pred katerim je zelo pomembno obdobje. Podjetje vodi Boštjan Napast.

Zunaj je zdaj vratar za hčerinsko družbo Plinovodi, vi imate le zapornico. Ste že skozi prenovo skupine po evropski zakonodaji ločili tržni del od omrežnega?

Skupina Geoplin je že pred leti izvedla ločitev in ustanovila hčerinsko družbo Geoplin plinovodi. Pred kratkim smo izvedli še funkcionalno ločitev infrastrukture skupaj s spremembo imena hčerinske družbe, ki se je tako preimenovala v Plinovode. Vlogo za postopek certificiranja smo vložili lani, Javna agencija za energijo je izpeljala ustrezen postopek certificiranja in certifikat poslala v obravnavo na komisijo EU. Nato bo zadevo obravnavala vlada in s tem bo hčerinska družba Plinovodi certificirana kot neodvisni operater prenosnega omrežja za zemeljski plin.

Zadnje čase Geoplinu očitajo, da je monopolist in da so cene zemeljskega plina v Sloveniji 30 odstotkov višje kot povprečne v Evropski uniji.

Težko je komentirati tako posplošene trditve. Zemeljski plin je zelo kompleksen produkt, v strukturi končne cene predstavlja cena zemeljskega plina približno 60 odstotkov, drugo so prispevki, omrežnina in dajatve. Naše cene so po tovrstnih analizah povsem primerljive s povprečnimi cenami v Nemčiji in ta država se pogosto omenja kot strateška partnerica naše države in »motor« Evrope. Kljub temu smo prepričani, da je treba našim odjemalcem zagotoviti primerljive razmere, kot jih ima konkurenca v tujini. Letos smo tako izvedli številne aktivnosti, predvsem prenovo našega nabavnega portfelja. Prilagajamo ga tako, da našim dolgoročnim virom, katerih cena je vezana na ceno nafte in ki zagotavljajo zanesljivo ter do določene mere fleksibilno dobavo, v večji meri dodajamo cenovno ugodnejši zemeljski plin s trgovalnih vozlišč, ki je po drugi strani nefleksibilen vir, njegova zanesljivost in cena pa sta vezani na likvidnost trgovalnega vozlišča. Likvidnost trgov od severa proti jugu pada. Ko primerjamo slovenski trg z drugimi, ugotovimo, da Slovenija nima lastnih virov, nima skladiščnih zmogljivosti in nima trgovalnega vozlišča.

Ga niti ne bo imela?

To je odvisno od dogodkov v prihodnosti. Z Južnim tokom lahko postanemo pomembno transportno vozlišče, temu lahko sledi tudi to, da postanemo pomembno regionalno trgovalno vozlišče, zlasti če bi bil uresničen kateri od terminalov za utekočinjen zemeljski plin v severnem Jadranu. V tem primeru je ta predpostavka kar realna. Imeli bi ruski, prek Italije alžirski, s terminalom pa še tretji vir za zemeljski plin. Plinovodne povezave in s tem trgovalne poti pa bi segale v vse sosednje države, prek teh pa do Francije in Nemčije na eni in do Balkana na drugi strani. To je vsekakor priložnost za Slovenijo.

Geoplin doslej ni prodajal ravno veliko zemeljskega plina s trga. Kaj se je spremenilo?

Letos nam je uspelo portfelj prilagoditi tudi s tem, da smo povečali prodajo zemeljskega plina v tujino. Prodaja v tujino bo letos tako znašala že okrog 30 odstotkov Geoplinove prodaje. To nam je omogočilo, da na slovenski trg uvajamo tako imenovane hibridne produkte, ki so sestavljeni iz zemeljskega plina po dolgoročnih pogodbah in zemeljskega plina s trgovalnih vozlišč. To je dovolj konkurenčen produkt tudi za regijo. Poleg tega se pogajamo za spremembo nabavnih pogojev z našima dvema največjima dobaviteljema, s katerima imamo sklenjene dolgoročne pogodbe. Pogovore bomo letos končali.

Za Južni tok bi morale biti kmalu sprejete nekatere odločitve. Kje je projekt zdaj?

Trenutno smo v fazi, ko z Gazpromom ustanavljamo skupno podjetje, ki bo pripravilo investicijski program, idejni načrt in ekonomske izračune, kar bo dejansko podlaga za odločitev o gradnji Južnega toka. Pričakujem, da bo ta odločitev, seveda za celotno traso plinovoda, ne le za Slovenijo, sprejeta do konca leta.

Pričakovanja so, da bo prvi zemeljski plin stekel leta 2015.

Drži. Gradnja naj bi se končala leta 2018 ali 2019. Končna zmogljivost Južnega toka v Sloveniji naj bi bila okrog 25 milijard kubičnih metrov na leto, po Južnem toku pa naj bi iz Rusije teklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. V prvi fazi, do leta 2016, bi čez Slovenijo lahko transportirali približno štiri milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina na leto.

Za polno zmogljivost boste imeli le šest let, če bo takšna odločitev. Je to dovolj za vse postopke po slovenski zakonodaji?

Največji izziv bo umeščanje projekta v prostor, vendar ima hčerinska družba Plinovodi utečeno ekipo in verjamem, da je projekt mogoče izpeljati v tem času.

Kaj projekt prinese za Slovenijo?

Dolgoročno z Južnim tokom Slovenija postane pomembno transportno vozlišče. Kratkoročno so tu priložnosti za slovenske gradbenike in drugo gospodarstvo, prav tako pa ne gre spregledati dodatnega povečanja zanesljivosti dobave zemeljskega plina za slovenske porabnike.

Majhen trg je zdaj nezanimiv za velike igralce, enako je verjetno z vami. Se bo to spremenilo z novimi projekti?

Geoplin lahko postane uspešen regijski igralec. Nabavni portfelj prilagajamo tako, da so naši produkti fleksibilni, a hkrati cenovno konkurenčnejši. Te produkte pospešeno uvajamo pri energetsko zahtevnih porabnikih, kar predstavlja temelj in pogoj, da lahko Geoplin samozavestno gleda na svoj prihodnji razvoj. Prenavljamo odnose s ključnimi odjemalci in Geoplin bo prihodnje leto konkurenčen tako doma kot na tujih trgih. Dejavnost bomo razširili na področje trgovanja, saj vidimo veliko priložnosti v regiji. Leto 2012 je zelo pomembno leto za nas.

Koliko je možnosti, da se Geoplin pojavi v katerem od konzorcijev za gradnjo energetskih objektov?

Projekte z zemeljskim plinom bomo vsekakor spodbujali, to je naše poslanstvo. Verjamemo, da je po stoletjih premoga in nafte zdaj nastopilo stoletje zemeljskega plina. Evropska poraba zemeljskega plina se bo po napovedih povečala, saj je zemeljski plin naraven sopotnik nestabilnih obnovljivih virov energije in hkrati najprijaznejši med fosilnimi gorivi do okolja. Možnosti so ne le v elektroenergetiki, temveč tudi v prometu, kjer že zdaj sodelujemo z Ljubljanskim potniškim prometom, in pri učinkoviti rabi energije, kjer v družbi GGE sodelujemo z Energetiko Ljubljana in Gorenjem.