Ljubljana - Združena sindikalna fronta je predsednika vlade Boruta Pahorja včeraj prepričala, da vsaj za mesec dni podaljša javno razpravo o pokojninski reformi. Nekaj ur pred tem, so mu namreč na protestni konferenci zagrozili z ulico, protesti in referendumom, če ne bo pogajanj. »Če kdo misli, da bodo delavci delali 45 let za tiste, ki tlačijo v žepe, se moti. Danes je le protestna konferenca, jutri gremo pred vlado, pojutrišnjem na barikade,« je napovedal predsednik Pergama Dušan Rebolj.
Pahor jim je na sestanku po konferenci obljubil, da bodo pogajanja s socialnimi partnerji trajala mesec dlje, do 27. maja - vsak ponedeljek jih bo vodil kar sam -, nato pa bo vlada ocenila napredek. Če ga ne bo, bo pokojninski zakon v nadaljnjo proceduro poslala kar sama.
Pet sindikalnih central (KS 90, Neodvisnost, Alternativa, Solidarnost in Pergam) zahteva, da se vlada odreče predvideni novi starosti za polno pokojnino 65 let za moške in 63 za ženske. Sindikate motijo še nekateri drugi elementi modernizacije pokojninskega sistema. Vztrajajo, da je edini pogoj za pridobitev polne pokojnine 40 let pokojninske dobe za moške in 38 let za ženske. Če vlada želi, da bodo ljudje delali dlje, naj to zagotovi z bonusi, torej s pribitki k pokojnini, nikakor pa ne z malusi, odbitki.
Dve možnosti za predsednika vlade
Borut Pahor je po sestanku povedal, da zahteve sindikatov precej odstopajo od načrtov vlade; ta pa je imela na izbiro dve možnosti. Prva je bila ta, da zakon brez dogovora s socialnimi partnerji sprejme že 24. aprila, ali pa da kljub možnosti, da socialni dialog ne bo uspel v celoti, z njim vseeno poskusi. Do ponedeljka pred 27. majem ga bo vodil kar Pahor. »Takrat pa bo vlada ugotovila, koliko dodane vrednosti je prinesel in ali bi bilo nadaljevanje pogovorov še smiselno. Sicer bo reformo nadaljevala sama,« pravi Pahor. »Izkušnja pri usklajevanju zakona o zdravstveni dejavnosti me je naučila, da ni nujno, da 26 osnutkov zakona pomeni neko dodano vrednost, saj se zdaj zdi, da z zakonom ni zadovoljen skoraj nihče. Radi bi, da je s pokojninskim zakonom zadovoljen vsaj nekdo,« je bil Pahor kritičen do socialnega dialoga.
Sindikati dobili prvi polčas?
Z dogovorom pri predsedniku vlade so bili vsaj deloma zadovoljni tudi sindikalisti. »Naredili smo prvi polčas, drugi pa je odvisen od pogajanj; ne dajem nobene roke v ogenj, da bodo pogajanja uspešna,« je dejal Rebolj. Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Boris Mazalin meni, da je premier »sprejel zelo modro odločitev, a ne zato, ker zdaj nekaj sitnarimo, ampak ker imamo tehtne in močne argumente«. Ti po njegovem implicitno dajajo možnost za resnične pogovore in dogovor. »Seveda zagotovila, da bo dogovor dosežen, ne moremo dati ne mi ne vlada, vendar obstaja skupna zaveza, da se kar najbolj potrudimo,« pravi Mazalin.
Pahorjev državni sekretar za socialni dialog Miloš Pavlica vidi manevrski prostor »nekje na sredini«, vsi pa so si edini, da je pokojninski sistem treba reformirati. Razlikujejo se pri tem, kako globoka naj bo reforma in kakšna naj bo dinamika njenega uveljavljanja, pravi Pavlica.
Rdeča luč na protestni konferenci
Še preden so se odpravili k predsedniku vlade, so člani sindikatov ostro nastopili tudi proti popravkom delovnopravne zakonodaje, ki jih pripravlja vlada, sindikati pa so jih prejšnji petek že drugič zavrnili na ekonomsko-socialnem svetu. Prožnejši trg dela bi namreč vlada rada dosegla s krajšimi odpovednimi roki in nižjimi odpravninami, kar je za sindikate nesprejemljivo. Soglašajo le z drugim delom delovne reforme: višjimi nadomestili za brezposelne in daljšimi roki prejemanja.
Iz sredine tiskane izdaje Dela