Katja Željan, Cveto Pavlin, gospodarstvo
Ajdovščina – Župani in poslanci severne Primorske so včeraj pozvali državo, naj se ustvarjalno vključi v sanacijo poslednjega slovenskega gradbenega velikana z vložkom od deset do 18 milijonov evrov. Menijo tudi, da je treba razrešiti nekatera lastniška razmerja skupaj z razlastitvijo lastnika Holdinga Primorje Dušana Črnigoja.
»Zadeve se vrtijo v začaranem krogu, zato jih je treba začeti reševati pri lastnikih. Ti bi morali imeti toliko pameti, da bi se umaknili, ali pa naj svoje deleže za en evro prodajo bankam. Tako bi bila zadeva rešena,« meni Bojan Sever, trenutno predsedujoči svetu severnoprimorske regije. Obenem je prepričan, da bi morali tudi banke in upniki dobro razmisliti, kako se vključiti v sanacijo Primorja. Župani in poslanci severne Primorske državo pozivajo, naj se ustvarjalno vključi v reševanje ajdovskega gradbinca in premisli, ali je za državo bolje, da 1348 zaposlenim plačuje nadomestila na zavodu za zaposlovanje, ali poskuša ohraniti njihove zaposlitve oziroma omogoči obstoj poslednjemu slovenskemu gradbenemu velikanu.
»Če se uresniči najbolj črn scenarij, se bo v tem delu Slovenije občutno povečal odstotek brezposelnosti, predvsem boleč pa bi bil morebitni stečaj Primorja za zgornji del Vipavske doline. Če bi država za Primorje prispevala od deset do 18 milijonov evrov, banke pa še dodatnih 55 milijonov evrov, bi se stvari mogoče začele premikati. Vemo, da je veliko gospodarskih družb v težavah, a če bo sprožen stečaj Primorja, bo v težavah celotna Slovenija, saj ne bo imela več gradbinca, ki bi lahko s svojimi referencami kandidiral na kakršnemkoli razpisu,« opozarja Sever.
Podobno meni ajdovski župan Marjan Poljšak. »Stečaj Primorja ne bi bil le katastrofa za ajdovsko občino, Vipavsko dolino ali Primorsko. Škodljiv je tudi državo, banke in politiko. Pričakujem, da bodo politika in banke sprejele razumno rešitev, saj je reševanje Primorja rešitev tudi zanje.« Za Poljšaka bi bila sprejemljiva rešitev tudi, da bi država postala solastnica družbe. »Če bi Primorje postalo državno podjetje, bi brez dvoma državi prinašalo dobiček,« meni.
Predsednica upravnega odbora Primorja Marjana Novak medtem opozarja, da »čas trenutno ne dela za Primorje, tako kot ni zanj delal čas, ko smo bili brez operativne vlade«, in da so zato pri sanaciji družbe »dejansko brez sogovornika«. Kot je znano, naj bi se banke upnice o usodi Primorja dokončno izrekle 18. marca, njegov sanacijski program pa so že ovrednotile. »Skupen prispevek bank naj bi znašal malo več kot 55 milijonov evrov, vendar je ta znesek še vedno prenizek, zato so banke predlagale, naj se vloga za pomoč naslovi tudi na državo,« poudarja Novakova.
Po njenih besedah Primorje dolguje upnikom polovico tega, kar dolguje bankam, upniki pa se v sanacijo Primorja niso vključili tako, kot bi si želelo vodstvo družbe. »Za upnike je veliko bolje sodelovati v sporazumih, kjer bi ponujamo 25-odstotni odpustek in povračilo 75 odstotkov obveznosti v treh letih. Če hipotetično pristanemo v prisilni poravnavi, bi dobili poplačilo 50 odstotkov ali še manj, a poudariti moram, da prisilna poravnava za gradbeno podjetje sploh ni opcija,« opozarja Marjana Novak. Dodaja, da se je promet Primorja zadnje čase zmanjšal za polovico, zato bo v družbi kmalu sledil še en cikel odpuščanja. Koliko ljudi bo ostalo brez dela, še ni znano, neuradno pa je v Primorju še vedno 200 ljudi preveč.
Primorje ima po besedah Novakove za letos že za 110 milijonov evrov poslov, cilj pa ostaja 180 milijonov evrov poslov. »Od teh 110 milijonov gradbenih del jih je za 74 milijonov evrov v tujini. A bančne garancije so velik problem, predvsem garancije za kandidiranje na nove posle. Zaradi neplačevanja obveznosti so nam banke ukinile podeljevanje garancij že sredi lanskega poletja. Bolj kot se ta moratorij podaljšuje, večji bo primanjkljaj novih poslov in težje bo rešiti Primorje. Zato je čas izjemno pomemben,« priznava Novakova.
Primorje zaprosilo
državo za pomoč
Vodstvo ajdovskega Primorja je prejšnji teden na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo poslalo vlogo za državno pomoč, ker je ocenilo, da bodo brez novih obratnih sredstev in bančnih garancij za nove posle konec marca postali insolventni. To pomeni, da bodo morali začeti postopke za prisilno poravnavo ali stečaj. »V Primorju upamo in pričakujemo, da bo nova vlada razumela, da je Primorje možno in smiselno rešiti. Vse, kar Primorje v tem trenutku potrebuje, je hiter odziv in dogovor med družbo, bankami in vlado,« so zapisali v Primorju.
Ministrstvo za zdaj molči
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo smo vprašali, ali so vlogo Primorja že obravnavali, kakšna državna pomoč bi bila mogoča in na kakšni zakonski podlagi. Odgovorili so le, da so vlogo Primorja prejeli 16. februarja in da je »vloga še v fazi proučitve, zato konkretnih podatkov še ni mogoče podati«. Banke upnice namreč v zameno za sodelovanje pri finančnem prestrukturiranju Primorja zahtevajo vstop države v njegovo reševanje s kapitalom, kreditom ali državnim poroštvom.
Spomnimo, da je sredi februarja 2010 pomoč države na ministrstvih za gospodarstvo in finance poiskal tudi velenjski Vegrad, ki je nato končal v stečaju. Vegrad se je takrat poskušal dogovoriti o možnostih za dodelitev državne pomoči na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah iz leta 2007. Oblike državnih pomoči po tem zakonu so krediti, subvencije, subvencije obrestnih mer in poroštva. Višina državne pomoči posamezni družbi v težavah je enkratna in ne sme presegati deset milijonov evrov.
Takratni minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je glede na Vegradovo vlogo dejal, da je od države iluzorno pričakovati, da bo intervenirala, ko bodo gradbena podjetja v težavah. Uvajanje kakršnekoli subvencije bi po njegovem takratnem mnenju pomenilo le vpihavanje dodatnega zraka v že dolgo časa napihnjen nepremičninski balon. Kako bo država ravnala v primeru Primorja?