Predlagajo višjo davčno olajšavo za drugi steber

Ljubljana – Ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja – pokojninske družbe, skladi in zavarovalnice, vključno z Modro zavarovalnico – so na ministrstvo za delo konec minulega tedna poslali neuradne, danes pa tudi uradne pripombe na predlog reforme drugega pokojninskega stebra.

Ponudniki prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) se sicer strinjajo, da je Vizjakov predlog novega zakona o PDPZ korak v pravo smer, nekatere rešitve pa bi bilo po njihovem vseeno dobro spremeniti. Izvedeli smo, da so ministru Andreju Vizjaku predlagali, da bi novi zakon zvišal davčno olajšavo pri kolektivnem zavarovanju s sedanjih 5,844 odstotkov bruto plače na sedem odstotkov bruto plače.

Zaposlenim, ki bi v zavarovanje vstopili v prihodnjih treh letih, bi se priznala dodatna davčna olajšava za celotno obdobje do upokojitve v višini štirih odstotkov bruto plače, če so starejši od 55 let, starejšim od 45 let v višini dveh odstotkov bruto plače in starejšim od 35 let v višini enega odstotka bruto plače. Predlagajo tudi, da se ukine absolutni znesek omejitve višine davčne olajšave in da se pokojninska renta v celoti razbremeni dohodnine. Dovolila naj bi se tudi zastava pravice dodatnega pokojninskega zavarovanja za pridobitev stanovanjskega kredita, kar bi povečalo zanimanje za PDPZ med mladimi, delodajalcem pa naj bi omogočili prenašanje neizkoriščene davčne olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje v naslednje obdobje.

Pri individualnem zavarovanju predlagajo, da se uvede dodatna davčna olajšava po sistemu davčnih spodbud po vzoru Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS), in sicer tako, da bi bili zavarovalci na vplačilo svoje premije upravičeni do dodatne državne premije. Tako bi država namesto davčne olajšave v zavarovanje vplačala dodatno premijo v višini od 25 do 40 odstotkov premije, kot jo sicer plačuje zavarovanec.

Eden izmed njihovih predlogov je odprava davčne olajšave kot znižanje osnove za odmero dohodnine, namesto tega pa bi država vplačala določen znesek (od tri do pet mesečnih premij) za vsako dopolnjeno leto varčevanja. Tako bi zagotovili transparentnost sistema, predvsem pa večjo vključenost v sistem individualnega PDPZ, saj bi bili do vplačila države upravičeni le tisti, ki se vključijo in redno izpolnjujejo svoje obveznosti. O upravičenosti dodatne premije naj bi presojala davčna uprava. S tem bi, po mnenju ponudnikov, tudi v resnici preusmerili sredstva davčnih spodbud v varčevanje, na pa da so namenjena tekoči porabi.

Izguba davčnih olajšav ob enkratnem dvigu

V zvezi z uveljavljanjem davčnih olajšav po predlogu sprememb zakona med drugim ni jasno, kako naj bi bilo urejeno v primeru, ko je oseba po pogodbah o zaposlitvi za krajši delovni čas v delovnem razmerju pri več delodajalcih (tako, da doseže polni delovni čas) in je tako lahko vključena v kolektivni PDPZ pri vsakemu od njih. V zvezi s tem ponudniki PDPZ predlagajo sorazmerno koriščenje davčne olajšave (in obveznost vplačevanja premije) glede na določen čas dela pri posameznem delodajalcu z ozirom na zakonsko predpisani polni delovni čas. Predlagajo tudi uvedbo različne davčne obravnave pri izrednem prenehanju zavarovanja in enkratnem izplačilu. V teh primerih naj bi zavarovanci izgubili pravico do davčnih olajšav. Kar zadeva enkratni dvig privarčevanih sredstev sicer velja, da bodo zavarovanci po novem zakonu lahko v enkratnem znesku dvignili tista sredstva, ki so jih imeli privarčevana na dan uveljavitve novega zakona, preostanka pa ne bodo mogli dvigniti prej kot ob upokojitvi.

Vizjakov predlog zakona med drugim predvideva znižanje upravljavske provizije z 1,5 odstotka na en odstotek. Neuradno smo izvedeli, da ponudniki PDPZ v svojih predlogih temu nasprotujejo. Višje provizije naj bi predlagali tudi Agencija za zavarovalni nadzor ter Agencija za trg vrednostnih papirjev. Vse provizije v drugih oblikah vzajemnih skladov so višje, in če naj zagotovimo ne le zajamčen donos, ampak tudi izplačilo pokojninskih rent, moramo imeti dovolj sredstev, da to lahko zagotovimo, poudarjajo. Predlagajo tudi poenostavitev minimalnega zajamčenega donosa, ki naj bi bil po novem jamstvo glavnice (namesto 40 odstotkov donosa obvezbnic Republike Slovenije kot doslej).