Prednost pridelku, ki zraste v bližini

Ljubljana – Lokalno pridelana hrana je zaradi kratke poti do potrošnika bolj kakovostna. Sadje in zelenjava iz bližine, denimo, ohranita več vitaminov, raziskave pa tudi potrjujejo, da je slovenski pridelek manj obremenjen z ostanki pesticidov kot uvožen. Slovenska pridelava, ki je precej bolj nadzorovana in je zato tudi iskana pri potrošnikih, pa je količinsko nezadovoljiva, poudarja Martina Bavec z ministrstva za kmetijstvo in okolje. Po vstopu v EU se je ves čas zmanjševala, saj se je izjemno povečeval uvoz iz drugih držav, večino domače preskrbe so zagotavljali nakupi na veletržnicah v tujini in prek slovenskih distribucijskih centrov naprej po različnih kanalih do končnega porabnika. Kakovost je bila zaradi dolgih poti ustrezno slabša, na drugi strani pa slovenska zelenjava tako rekoč ni prišla do potrošnikov. Zato poskušajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kot pravi Bavčeva, obrniti ta trend z različnimi aktivnostmi in promocijskimi akcijami, ki naj potrošnika prepričajo v prednost nakupovanja domačega, pridelanega v bližini.

Krajša pot z njive do krožnika

Pri pridelku, ki zraste v bližini, je čas od pobiranja na njivi do ponudbe potrošniku najkrajši, večina slovenskega pridelka zelenjave je vključenega v integrirano pridelavo. To pomeni, da so kmetje vključeni v sistem kontrolirane pridelave, kjer so upoštevani višji okoljski standardi kot v državah, ki konkurirajo slovenski zelenjavi.

Slovenski pridelovalci so po besedah Bavčeve še dodatno kontrolirani, tudi z jemanjem vzorcev in nadzorom nad ostanki pesticidov. »Na slovenskih kmetijah pridelana zelenjava je bila 2,3-krat manj obremenjena z ostanki pesticidov kot tista iz uvoza. To je vzrok več, da se izplača gledati poreklo zelenjave in da potrošniki zahtevamo na policah slovensko zelenjavo,« opozarja Bavčeva in k temu dodaja, da je spodbudno, ker se pri nas povečuje tudi ekološka pridelava. Zdaj jo merijo na 140 hektarih in še narašča. Ekološke kmetije iščejo svoje prodajne poti, na tržnicah, povečuje se prodaja za naročnike (v zabojčkih), kar je za končnega potrošnika tudi najugodneje.

»Z vsakim hektarom doma pridelane zelenjave pri delovno intenzivnih zelenjadnicah je porabljenih toliko delovnih ur, da bi lahko zaposlili enega človeka na kmetiji. Sicer pa je po eni zadnjih raziskav kar 71 odstotkov ljudi pri nas, ki si sami pridelajo zelenjavo na vrtovih. Tudi takšna oblika samopreskrbe je v Sloveniji pomembna, ne smemo pa je razumeti kot konkurenco tržni pridelavi. Tudi ta bo z novimi pristopi dobila svoj zagon,« je prepričana Bavčeva.

Na slovenskih policah 
varna zelenjava

Glavna inšpektorica za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje Saša Dragar Milanovič je dejala, da lahko v splošnem zatrdi, da se na slovenskih policah prodaja varna zelenjava. Po nadzoru v zadnjem mesecu, ko so inšpektorji odvzeli 116 vzorcev sezonskega sadja in zelenjave, so predstavili vmesne podatke. Rezultati opravljenih analiz tokratnega nadzora pri prodaji zgodnjega krompirja, mlade čebule, solate, bučk, kumar, paradižnika, peteršilja in česna, pri sadju pa češenj, jagod, marelic, breskev, nektarin in malin so potrdili varnost. Manj zadovoljni so z rezultatom 50 opravljenih inšpekcijskih pregledov glede kakovosti, sledljivosti in označevanja, saj so kar pri polovici ugotovili določene nepravilnosti (neustrezno in zavajajoče označevanje, nenavajanje porekla...). V osmih postopkih je bilo izdanih šest inšpekcijskih odločb in štirje plačilni nalogi.

Najnižja cena ni vse

»Zdravje ne nastaja v zdravstvenem sektorju, ampak na kmetijah in obratih, kjer se hrana predeluje, na policah, kjer lahko izberemo bolj ali manj do zdravja prijazno hrano. Lokalno pridelana hrana ima kar nekaj prednosti za potrošnika. Sadje in zelenjava lahko dozorita, ni treba pobirati prej, kar pomeni tudi polno vsebnost snovi, ki jih v določenem sadju in zelenjavi pričakujemo. Krajši ko je čas od pobiranja do mize, večja je biološka vrednost sadja in zelenjave. Z daljšanjem poti pada vrednost, predvsem vitaminov,« pa je opozorila Mojca Gabrijelčič z Inštituta za varovanje zdravja. Pri tem je še poudarila, da so rezultati raziskave med odraslim prebivalstvom Slovenije o preverjanju porekla in označb na živilih pokazali, da to počne manj kot četrtina vprašanih, od tega največ upokojencev in najmanj študentov.

Ena prednostnih nalog tako ostaja vzgajanje potrošnika o pomenu lokalno pridelane hrane, o njenih nezanemarljivih prednostih. Če bomo vzpostavili čim krajše verige med predelovalcem in potrošnikom, bo to pozitivno vplivalo tudi na domačo pridelavo sadja in zelenjave, so prepričani na ministrstvu. Svoje pa bi k temu lahko izdatneje prispevala tudi zelena javna naročila s prednostjo lokalne preskrbe s kakovostnim sezonskim sadjem in zelenjavo za vrtce, šole, bolnišnice in druge javne ustanove. Zato pa ne sme biti ključni kriterij zgolj najnižja cena, opozarja Ivan Bučar iz GIZ Zelenjava. Zelenjava, ki do potrošnika pride hitro, iz lokalnega okolja, ohrani vitamine in hranilne snovi.

Nekaj centov več za boljše

»Zelenjava je priložnost za male kmetije, male kmetije pa v globalni trgovini in v globalnem kmetijstvu težko ohranjajo konkurenčnost. Kljub globalnemu trgu si upam trditi, da so cene slovenske zelenjave, ki je pridelana po shemi kakovosti integrirane pridelave, v večini primerov konkurenčne. Zato je prav, da ozavestimo potrošnika, da bo ta pripravljen odšteti nekaj več centov za slovensko zelenjavo,« opozarja Jure Vončina iz Kmetijske zadruge Krka. Pravi, da jim je v okviru zelenjavne verige letos uspelo priti do modelne kalkulacije za 18 slovenskih zelenjadnic, »s čemer smo hoteli povedati, koliko nas stane določena zelenjadnica, da pokrijemo stroške inputa«. Ti stroški pa kažejo, da letos ne dosegajo niti 70 odstotkov izračunanih cen.