Prihodki od prodaje lesa večji kot pred krizo

Slovenj Gradec – Družba Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, ki je bila ustanovljena pred 65 leti, zdaj skupaj s povezanimi podjetji zaposluje 201 delavca, lani pa so ustvarili petnajst milijonov evrov prihodka od prodaje. Za leto 2012 načrtujejo dodatno rast in nove naložbe.

Skupina GG Slovenj Gradec s tremi poslovnimi enotami in petimi povezanimi družbami obvladuje celotno proizvodno verigo lesnopredelovalne industrije. Osnovno dejavnost – pridobivanje lesa iz državnih in zasebnih gozdov – prek povezanih družb nadgrajujejo s primarno predelavo lesa, izdelavo masivnih lesenih hiš, uporabo lesnih ostankov za ogrevanje in proizvodnjo elektrike ter trgovino. Gospodarijo s 16.000 hektari koroških državnih gozdov, tržijo približno 110.000 kubičnih metrov lesa na leto, v lastni primarni predelavi pa ga predelajo okrog 60.000 kubikov na leto.

GG s povezanimi družbami, ki skupaj zaposlujejo 201 delavca, je s 15 milijoni evrov prihodka od prodaje lani presegla rezultate iz let pred gospodarsko krizo. Delež izvoza predstavlja dobro tretjino prihodkov, dodana vrednost na zaposlenega, ki je lani znašala okrog 30.000 evrov, pa se povečuje. Direktor Silvo Pritržnik je povedal, da za letos načrtujejo malo več kot desetodstotno povečanje prihodkov od prodaje in dvig plač. »Največjo rast načrtujemo v trgovski dejavnosti, prodajno-storitvene centre v Radljah, Slovenj Gradcu, Levcu in na Ptuju pa smo zaradi boljše prepoznavnosti vključili pod novo blagovno znamko Lesoteka.«

Leta 2012 nameravajo v GG nadaljevati naložbena vlaganja in povečati zmogljivosti Žage v Otiškem Vrhu ter jo tehnološko izboljšati, posodobili pa bodo tudi opremo v gozdarstvu. Kot pravi direktor, je dobra tehnična opremljenost pogoj, da se lahko kosajo s konkurenčnimi evropskimi podjetji. »Največjo pozornost bomo namenili projektu izdelave masivnih lesenih sten in slovenskega lesa po tehnologiji nemškega podjetja Massivholzmauer,« napoveduje Pritržnik. Prvemu poslovemu objektu, zgrajenem po tehnologiji MHM, bo kmalu sledil še podoben objekt v Pamečah, po enakem sistemu pa bodo letos gradili tudi vrstne hiše v Starem trgu. »Glede na našo dejavnost in ciljno usmerjenost imamo kljub težavnim gospodarskim razmeram več razlogov za optimizem,« je prepričan Pritržnik. Pravi, da je v Evropi zanimanje za lesene gradnje čedalje večje, v Sloveniji pa bi bilo sprejetje uredbe o zelenih javnih naročilih pomembna poteza države k spodbujanju uporabe lesa v gradbeništvu. Omenjena uredba predvideva najmanj 30-odstotni delež lesa v javnih objektih.