Tiskane izdaje
Komisija meni, da so spremembe zakonodaje s področja urejanja okolja in prostora potrebne, saj so obstoječe rešitve pomanjkljive iz več vidikov − tako iz vidika zaščite javnega interesa, odprave birokratskih ovir, jasnosti in preglednosti normative kot iz vidika odpravljanja korupcijskih tveganj. Pri tem vseeno opozarja, da morajo biti spremembe domišljene, predvsem pa sprejete na transparenten način, tako v smislu medresorskega usklajevanja kot v smislu omogočanja javne razprave. »Dejstvo je, da je priprava navedenih zakonov in predviden postopek sprejema (skrajšani ali nujni postopek) te postulate kršil,« so v sporočilu za javnost zapisali člani komisije.
Komisija še ugotavlja, da gre pri regulaciji okolja in prostora za korupcijsko izrazito izpostavljeno področje, na katerem deluje veliko zasebnih interesov in lobijev, hkrati pa gre pri okolju in prostoru za problematiko, pri kateri je prisoten izrazit javni interes, saj gre za dolgoročna vprašanja, povezana s preskrbo s čisto pitno vodo, življenjskim prostorom, obdelovalno zemljo itd. »Dolžnost države je, da ta tveganja obvladuje in zavaruje javni interes. Z načinom in pristopom k spremembi omenjenih zakonov ta dolžnost po mnenju komisije ni izpolnjena, obenem pa tako ravnanje − med drugim − tudi ni v duhu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki od vseh državnih organov in nosilcev javnih funkcij zahteva zavzemanje za krepitev transparentnosti, vladavine prava ter odpravljanja tveganj za nasprotje interesov in korupcijo,« so zapisali.
Glede na zapisano komisija meni, da bi bilo primerno in nujno, da se predlogi zakonov zadržijo, dajo v javno razpravo, postavijo jasni roki in pripravijo vsebinske utemeljitve posameznih rešitev.
