Anže Voh Boštic, Delo.si
Najbolj konkurenčni državi glede na Letopis svetovne konkurenčnosti 2011 sta Hong Kong in ZDA, ki si delita prvo mesto. Lanskoletni zmagovalec Singapur je letos tretji. Celotno lestvico si lahko ogledate tukaj.
Slovenija je po lanskem rekordnem padcu za dvajset mest letos napredovala za eno, in je sedaj na 51. mestu izmed 59 držav, zaobjetih v študijo. Poleg večina razvitih držav so nas prehitele tudi države, kot so Kolumbija, Kazahstan, Filipini in Romunija.
Pesimizem ali realna slika stanja?
Študija je kombinacija »trdih« podatkov in ankete menedžerjev slovenskih podjetij. Na Japtiju poudarjajo, da je Slovenija glede na trde podatke neprimerno boljša kot v anketnem delu. To kaže na velik pesimizem v Sloveniji kar zadeva gospodarsko klimo.
Aleš Vahčič z ekonomske fakulete pa poudarja, da negativna samoocena menedžerjev kaže na splošno stanje v gospodarstvu, ki je izjemno slabo. Poudarja, da ne smemo podleči skušnjavi, da anketni del študije zavrnemo kot izkaz nacionalnega karakterja, češ da smo Slovenci pesimističen narod.
Vahčič tudi poudarja, da je za večjo konkurenčnost države nujno znižati plače v javnem sektorju. Le tako bomo namreč dali spodbudo najbolj konkurenčnemu kadru, da se zaposli v zasebnem sektorju in s tem oživi slovensko gospodarstvo.
Za trenutno stanje sta kriva tako vlada kot gospodarstvo
Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja meni, da sta za zaskrbljujoče stanje enako kriva tako gospodarstvo kot politika. Obenem pa poudarja, da je Slovenija že naredila nekaj sprememb, ki bodo izboljšali našo konkurenčnost. Vendar bo to na lestvicah konkurenčnosti opaziti šele čez nekaj let.
Potrebna večja fleksibilnost trga dela in več inovacij
Stanovnik je predstavil štiri sklope ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti. Prva so ukrepi za večjo fleksibilnost dela, kjer bi se moralo poskrbeti za lažje najemanje in odpuščanje predvsem redno zaposlenih. Poudarja, da so ob zdajšnji ureditvi mladi pogostokrat premalo socialno zavarovani, medtem ko je ureditev na področju redno zaposlenih preveč rigidna. Tudi plačna politika bi morala biti bolj v sorazmerju z rastjo produktivnosti.
Slaba je praksa javnega naročanja, kjer bi morali biti podizvajalci bolj zaščiteni. Stanovnik tudi poudarja, da imamo premalo programov aktivne politike zaposlovanja.
Potrebna je tudi poenostavitev administrativnih postopkov. Predvsem je treba poenostaviti in pospešiti pridobitev gradbenega dovoljenja in poenostaviti plačevanje davkov.
Glede inovacij pa je nujno povečati učinkovitost vlaganj v raziskave v razvoj, tesnejše sodelovanje med univerzami, raziskovalnimi inštituti in industrijo, ter več sodelovanja s tujino.
Študijo izvajajo od leta 1989, Slovenija je vključena od leta 1999
Mednarodni inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) v Lozani od leta 1989 dalje vsako leto v študiji Letopis svetovne konkurenčnosti analizira države glede na štiri širše sklope: gospodarska uspešnost države, učinkovitost vlade pri spodbujanju gospodarstva, učinkovitost podjetij in infrastruktura. V ta namen raziskovalcipodajo oceno za več kot 300 različnih indikatorjev konkurenčnosti.
Lani Slovenija zabeležila rekorden padec
V lanski raziskavi, ki je analizirala konkurenčnost 58 držav, je Slovenija zabeležila rekorden padec, saj je z 32. mesta padla na 52. Kaj takega ni v celotni zgodovini študije uspelo še nobeni državi. Glavni razlogi za padec so bili padec bruto domačega proizvoda, zadolževanje države in pomanjkanje posojil zaradi slabše likvidnosti slovenskih bank.
Uvrstitev Slovenije glede na štiri sklope:
2010 2011
gospodarska uspešnost 42 43
učinkovitost vlade 53 53
učinkovitost podjetij 57 56
infrastruktura 34 31
skupno 52 51