Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

S kooperativo proti liberalnemu kapitalizmu

Mondragon, socialno podjetje, v 260 izpostavah po svetu zaposluje 83.200 delavcev.

sre, 04.04.2012, 06:00

Uspešne prakse socialnega podjetništva v svetu in pri nas, težave ki ga spremljajo in nekatere rešitve bomo predstavljali ves ta teden na Delu in Delu.si.

V Fotozgodbah si lahko ogledate tudi nekaj socialnopodjetniških praks.

Ljubljana – Baskovsko podjetje Mondragon je eno najuspešnejših primerov kooperativ, posebne oblike socialnega podjetništva, ki v 260 izpostavah po svetu zaposluje 83.200 delavcev.

Aktivni so na štirih področjih delovanja, od lastnih univerz in drugih izobraževalnih ustanov, široko razvejane industrije, finančnega sektorja ter trgovine na drobno. S celotno dejavnostjo ustvarijo okrog 15 milijard evrov prometa, kar je skoraj polovica slovenskega BDP, pri čemer je razmerje med najvišjo in najnižjo plačo v podjetju le 1 : 4,5.

Organizacijski model kooperativ je v bistvu nadgrajeno delavsko samoupravljanje, meni Tadej Slapnik, ki je soavtor zakona o socialnem podjetništvu in generalni direktor Slovenskega foruma socialnega podjetništva. Oba modela se bistveno razlikujeta v tem, da je samoupravljanje temeljilo na družbeni lastnini, pri delavskih kooperativah pa gre za obvezno finančno participacijo delavcev. Modeli vodenja pa so v obeh primerih zelo podobni. V Sloveniji so takšnemu tipu organizacije najbližje kmetijske zadruge, ki se niso preoblikovale v deooje, kar pomeni, da so kmetje enakopravni deležniki, združeni z namenom, da maksimizirajo obseg pridelave in svojo pozicijo na trgu.

Mondragon je sedma največja španska družba po prihodku od prodaje in vodilna poslovna skupina v Baskiji. Njihov model, ki ga izvažajo povsod po svetu, je dokaz, da je lahko kooperativni poslovni model na dolgi rok zelo uspešen. Razvijajo ga že od največje gospodarske krize v Baskiji leta 1942. Osnovna ideja je bila, da se med prebivalci mesta Mondragon, ki danes šteje 25.000 prebivalcev, zmanjša brezposelnost. Pobuda je prišla od lokalnega duhovnika in je združila dva svetovna nazora. Vodstvo Mondragona ne simpatizirajo ne z levo ne z desno politično opcijo in verjetno prav ta ideološka neobremenjenost veliko prispeva k njihovemu uspehu.

Ključna za razvoj 
je bila lastna banka

Gradnje industrijskega imperija, največjega konzorcija podjetij na svetu, so se lotili z ustanovitvijo fakultete, ki je danes prerastla v univerzo z namenom, da se o zadevah najprej dobro podučijo. Leta 1952 so ustanovili prvo kooperativo, ki je imela tedaj le pet zaposlenih. Pozneje se je prav ta začetna kooperativa razvila v največjo od delavskih kooperativ. Podjetje Fagor se ukvarja s proizvodnjo bele tehnike in je po številu zaposlenih trikrat večje od Gorenja. Z leti so dodajali vedno več novih kooperativ z različnih drugih industrijskih področij.

Eno od pomembnih prelomnic v razvoju Mondragona je bilo leto 1962, ko so ustanovili svojo banko Cajo Laboral. Ugotovili so namreč, da se bodo lahko razvijali le, če bodo imeli svojo banko, ki bo financirala razvoj. Rast kooperativ je dolgo temeljil na Caji Laboral, osrednji kooperativi, ki je skrbela tudi za inkubacijo in financiranje novih delavskih podjetij. V začetku devetdesetih let pa so naredili krovno kooperativo Mondragon, v kateri imajo ustrezno število glasov (glede na velikost) predstavniki vseh kooperativ, z različnih področij delovanja.

Potrošniška kooperativa

Ena pomembnejših kooperativ v mozaiku je potrošniška kooperativa – veriga trgovin Erosci, ki združuje 500.000 potrošnikov in 20.000 delavcev in spominja na italijansko verigo trgovin Coop. Ta je dobro znan tudi Slovencem, ki kupujejo v Trstu, le malo pa jih ve, da ti moderni supermarketi delujejo po načelu kooperativ. Potem ko se je Erosci v Baskiji zelo dobro prijel, so leta 2008 kupili drugo največjo trgovsko mrežo v Španiji, ki je pred pripojitvijo Mondragonu delovala kot klasična delniška družba. Baski so na mednarodnem tenderju zanjo plačali 150 milijonov evrov manj s pogojem, da jo bodo s pomočjo socialnega programa preobrazili v delavsko kooperativo.

Nekdanji lastniki so se odločili za cenejšo prodajo in s tem ohranili vsa delovna mesta, pri čemer so delavci postali tudi razpršeni lastniki. Delničarji kooperative so namreč delavci in potrošniki, ki imajo svoje delegate na skupščini delničarjev. Delavci izberejo 250 delegatov izmed 25.000 delavcev, potrošniki oziroma kupci v teh trgovinah (ki plačujejo tudi neko letno, simbolično članarino) pa enako število delegatov izmed 500.000 potrošnikov.

Sociolog, politolog in ekonomist Mikel Lezamiz, direktor izobraževanja v Mondragonu, ki velja za največjega poznavalca kooperativ, je v intervjuju za Mladino pred časom povedal, da se gospodarski krizi niso mogli popolnoma izogniti, da pa se lahko pohvalijo, da zaposlitve ni izgubil nihče od njihovih delavcev. Odpustiti so morali le nekaj začasnih delavcev, ki jih je v kooperativi 15 odstotkov.

Prijave na razpis

Včeraj se je iztekel rok za prijavo na razpis za usposabljanje in zaposlovanje kandidatov za socialno podjetništvo. Ministrstvo za delo ocenjuje, da bi bilo lahko v te programe vključenih od 100 do 150 težje zaposljivih oseb, v socialnih podjetjih pa bi se jih na koncu zaposlilo okrog 50. Ministrstvo bo financiralo posamezne projekte v višini 300.000 evrov, na razpolago pa imajo 4,5 milijona evrov.

Jutri 
o tujih primerih
V jutrišnjem Delu pa bomo pisali o uspešnih mednarodnih primerih financiranja socialnega podjetništva.

Povezane novice

Za uspešen razvoj socialnega podjetništva nujno sodelovanje vseh treh sektorjev
3. april ob 06:00
Prakse kažejo, da je možno s socialnim podjetništvom ustvarjati bolj stabilno in bolj socialno povezano družbo.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se