Cilj bele knjige so tudi primerno visoke pokojnine, ki zagotavljajo socialno varnost in ekonomsko neodvisnost upokojencev.

Ljubljana – Svobodni sindikati podpirajo temeljne usmeritve bele knjige, ki jo je pred kratkim izdala evropska komisija o politikah upokojevanja v Evropi, kjer je upokojena že skoraj četrtina prebivalcev.

Lučka Böhm iz zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) je dejala, da je v dokumentu veliko dejstev, ki so jih v pogajanjih s Pahorjevo vlado zagovarjali tudi sindikati. Cilj bele knjige niso le vzdržni pokojninski sistemi, ampak tudi primerno visoke pokojnine, ki zagotavljajo socialno varnost in ekonomsko neodvisnost upokojencev. Stališče evropske komisije je, da malusi ne smejo povzročiti drastičnega znižanja pokojnin, da bi bilo treba socialni status upokojencev reševati s socialnimi pomočmi. Po mnenju sindikatov je bila predlagana in na referendumu zavrnjena pokojninska reforma sporna tudi zato, ker je vodila v sistem reševanja materialnega položaja upokojencev s socialnimi pomočmi.

Upokojevanje pri 67 letih

Razveseljivo v beli knjigi je, da svetuje diferencirane upokojitvene pogoje, meni Böhmova, ki je pojasnila, da v Bruslju opozarjajo na veliko razliko v pričakovani življenjski dobi med delavci, ki so zelo zgodaj, in tistimi, ki so pozno stopili v zavarovanje, zato ni pravično, da bi vsi imeli enake upokojitvene pogoje. Opozarjajo sicer na nujnost premika starosti ob upokojitvi proti 65. oziroma 67. letu, vendar evropske države te cilje uresničujejo postopno, posledica pa je tudi velik delež predčasno upokojenih. Po podatkih, s katerimi razpolagajo sindikati, polno upokojitveno starost doseže le tretjina zaposlenih Evropejcev, preostali se upokojijo predčasno, pri čemer smo Slovenci leta 2000 to možnost odpravili.

Evropska komisija med drugim priporoča prožne upokojitvene pogoje, ki ljudem omogočajo, da prostovoljno podaljšajo pokojninsko dobo tudi po izpolnitvi upokojitvenih pogojev, vlade pa priporočajo, da poskrbijo za davčne ukrepe in plačno politiko, ki bo spodbujala odlaganje upokojitve. Priporočilo o varnosti pokojnin se nanaša predvsem na drugi pokojninski steber z dopolnilnimi pokojninskimi zavarovanji v naložbenih sistemih, pri čemer evropska komisija opozarja, da so ti enako tvegani kot dokladni sistem, kar se je pokazalo v sedanji gospodarski krizi.

Sindikati poudarjajo še priporočilo iz Bruslja, da so pokojninske reforme usklajene s socialnimi partnerji in sporočajo novi vladi, da bo dogovor bistveno lažji, če bodo upoštevali omenjene smernice in vse težje pogoje na trgu dela.

Iz letnega poročila Zpiza je razvidno, da je bila lani povprečna upokojitvena starost v Sloveniji za moške 61 let in 9 mesecev, za ženske pa 58 let in 8 mesecev, pri čemer se dejanska upokojitvena starost pri ženskah precej hitreje zvišuje kot pri moških. V zadnjih desetih letih se je upokojitvena starost žensk povečala za 2 leti in 6 mesecev, upokojitvena starost moških pa se je povišala le za tri mesece. Za primerjavo: v Nemčiji je povprečna upokojitvena starost 62 let in deset mesecev.