Sistem se bo precej zamajal, vendar izplačila niso negotova

Pokojninske družbe se bojijo, da bi prvi zavarovanci, ki so se v dodatno pokojninsko zavarovanje vključili na začetku, to je leta 2001, prihodnje leto, po izteku desetih let varčevanja množično prenehali varčevati in dvignili privarčevana sredstva.

Objavljeno
21. maj 2010 10.11
Erika Repovž
Erika Repovž
Ljubljana - Zakon po desetih letih namreč dopušča izredno prekinitev varčevanja in prvi zavarovanci bodo imeli že prihodnje leto možnost, da bodo dvignili privarčevana sredstva.

Po mnenju izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja naj bi bilo to sicer predvideno za izredne dogodke, a se v zadnjih letih v javnosti veliko govori o tem, da so zavarovanci to zavarovanje sklenili za deset let in ga po desetih letih lahko prekinejo. V javnosti se tako ustvarja vtis, da večina zavarovancev premišljuje o možnosti dviga sredstev, kar je pokazala tudi študija Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Po ocenah te študije bi se v prihodnjih treh letih lahko zgodilo, da bi zavarovanci od vseh zbranih sredstev v drugem pokojninskem stebru, ki jih je bilo konec leta 2009 1.515,9 milijona evrov, dvignili do tretjine teh sredstev. To ne bi pomenilo le drastičnega zmanjšanja drugega pokojninskega stebra, ampak bi po mnenju Petra Krassniga iz Skupne pokojninske družbe ta izpad pomenil tudi izničenje dela pokojninske reforme, ki je oblikovana kot celota prvega in drugega stebra. Poleg tega se bodo pojavili pritiski na prodajo državnih in podjetniških obveznic in delnic, kar bo vplivalo tudi na kapitalski trg. »Pokojninske družbe se pripravljamo na možnost teh velikih dvigov, kar pomeni, da imamo za to pripravljena sredstva. Posledično to pomeni, da nalagamo v vrednostne papirje z dospelostjo, ki je pričakovana glede na to, kdaj naj bi zavarovanci izstopili iz zavarovanja. Težko rečemo, da se bo sistem sesul, lahko pa se bo precej zamajal,« je pojasnil Krassnig.

Več v tiskanem Delu.