Tiskane izdaje
Vrednost nepobranih davkov v Grčiji se vzpenja na 60 milijard evrov, razkriva objavljeno poročilo evropskih izvedencev, ki so od septembra proučevali razmere v najbolj zadolženi evropski državi.
Polovica tega denarja, ki se izmika državni blagajni, je obtičala v sodnih sporih - teh je kar 165.000 -, reševanje pa se vleče od sedem do dvanajst let. Možnosti za izterjavo zaostalih davčnih obveznosti so majhne, saj bi lahko pobrali kvečjemu šest do osem milijard, še ugotavlja dokument, ki ga je v Bruslju predstavil vodja skupine Horst Reichenbach.
Še več denarja se je prelilo na bančne račune v tujino. Tudi v Švico, kjer je domnevno varno shranjenih okoli 280 milijard evrov, je oktobra objavil francoski poslovni časnik Le Point, ki se je pri tem skliceval na grške ocene. Vsota je velikanska, saj skoraj odtehta celotni grški dolg, ki znaša 350 milijard evrov, medtem ko je Financial Times Deutschland pisal, da je v Švico izpuhtelo 165 milijard evrov. Koliko prebeglega kapitala se dejansko skriva v bančnih trezorjih konfederacije, ni znano, samo lani pa so lastniki iz grških bank menda dvignili 35 milijard evrov. Bruseljsko poročilo omenja zgolj »ogromne vsote, ki so jih grški državljani prenesli v Švico«, a tudi »tehnične težave davčnih oblasti v Grčiji, da preprečijo uhajanje obdavčljivih dohodkov v tujino«. Konec oktobra je Bern obiskal državni sekretar v finančnem ministrstvu Ilias Plaskovitis. S švicarskim kolegom Michaelom Ambühlom se je pogovarjal o možnostih sklenitve podobnega sporazuma o obdavčitvi naložb, kakršnega je s Švico podpisala Nemčija. Tako Unija kot tudi IMF sta pripravljena Atenam ponuditi tehnično pomoč.
Težavna privatizacija
Naj bo dejanska vrednost izpuhtelega denarja, ne zgolj odtegnjenega dacarjem, takšna ali drugačna, bi v Grčiji po prepričanju evropskih izvedencev potrebovali pravičnejši, bolj enostaven in delujoč davčni sistem, ki bi bolj uravnotežil breme gospodarskega prilagajanja, hkrati pa omejil možnost izogibanja davkom. Člani delovne skupine proučujejo tudi možnost »začasne rešitve, s katero bi v okviru sedanje evropske zakonodaje povečali davčne prihodke od grških naložb na tujem«.
Zatika se tudi pri napovedani privatizaciji javne lastnine. Po prvotnih načrtih bi morali v Grčiji še letos prodati za pet milijard evrov državnega premoženja, do konca prihodnjega leta za 15 milijard, pred iztekom leta 2015 pa bi se iztržek povzpel na 50 milijard. Toda zaradi neugodnih gospodarskih razmer in padanja cen na nepremičninskem trgu je vlada v Atenah močno oklestila donedavna pričakovanja, tako da v zadnjem letošnjem četrtletju pričakujejo kvečjemu 1,3 milijarde evrov dohodka.
Medtem je dokaj nepričakovano odstopil direktor IMF za Evropo Antonio Borges, ki je šele pred letom dni nasledil Mareka Bielko, ko je ta postal guverner poljske centralne banke. Borges, ki se je umaknil »iz osebnih razlogov«, je med drugim nadzoroval porabo posojil Grčiji (30 milijard evrov) in Irski (22,5 milijard), v skladu s tradicijo IMF pa kot portugalski državljan ni sodeloval pri posojilnem aranžmaju z Lizbono, ki ji je sklad odobril 26 milijard evrov pomoči. Izvršna direktorica IMF Christine Lagarde je na izpraznjeni položaj že imenovala dolgoletnega funkcionarja sklada Rezo Moghadama.
