Tiskane izdaje
Ljubljana – Koalicijske stranke se zavzemajo za ustanovitev agencije, na katero bi bile prenesene slabe terjatve bank. Po drugi strani opozicija od finančnega ministrstva zahteva, naj preuči tudi druge rešitve, denimo, da bi se slabe terjatve reševale znotraj bank.
Po današnjem sestanku delovne skupine za reševanje slabih terjatev bank so si poslanci koalicije in opozicije še vedno vsaksebi. Koalicijske stranke se zavzemajo, da bi slabe terjatve upravljala agencija, je dejal Andrej Šircelj (SDS). »S tem bi se banke očistile slabih terjatev in bi lahko začele dajati kredite gospodarstvu. Ob sprejetih ukrepih na področju gospodarstva, da bo to bolj konkurenčno, da bo imelo programe, možnost z agencijo za davkoplačevalce ne bo dražja. Tako bodo namreč zagotovljeni gospodarska rast in nova delovna mesta,« je povedal Šircelj in dodal, da je delovna skupina naložila finančnemu ministrstvu, naj pripravi teze zakona o agenciji.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec nam je povedal, da obstajajo tudi druge, enako dobre rešitve, da se niti na finančnem ministrstvu ne nagibajo najbolj k ustanovitvi agencije, pa je poudarila Alenka Bratušek (PS). Zato bi morali po njenem mnenju na ministrstvu preučiti vsaj dve možnosti, in sicer ustanovitev agencije in reševanje slabih terjatev znotraj bank, ter nato povedati, katera rešitev je najboljša.
Bratuškova je opozorila, da bi morebitna agencija morala terjatve od bank odkupovati po tržni, in ne po knjigovodski vrednosti: »Tudi tako oslabiš banko, mogoče bo takoj zatem potrebna dokapitalizacija.« Ker bi bile na agencijo prenesene tudi vse naložbe, ki so bile zastavljene pri bankah, je po njenem mnenju lahko »zadaj tudi veliko moralnega hazarda«.
»Če pa bi se slabe terjatve reševale znotraj bank – lahko v posebni družbi, ki bi jo ustanovile banke –, bi država samo s poroštvom jamčila vrnitev denarja posojilodajalcem, če obveznosti ne bodo izpolnjene,« je drugo možnost predstavila Bratuškova.
BS je za hitro ukrepanje
»Vladi je Banka Slovenije sporočila oceno slabih terjatev bank in predstavila nekatere opcije za njihovo reševanje,« so nam včeraj povedali v BS, kjer pa podrobnejših informacij o razmerah v posameznih bankah ne dajejo.
Vse banke skupaj so imele 31. maja letos oblikovanih za 3,6 milijarde evrov oslabitev, kar predstavlja rekordnih 7,05 odstotka njihovega naložbenega portfelja. Po nekaterih neuradnih ocenah utegne »luknja« v bančnem sistemu doseči šest milijard evrov oziroma 17 odstotkov slovenskega BDP.
»Banka Slovenije podpira aktivnosti in napore vlade pri reševanju problema naraščanja slabih terjatev in pri teh prizadevanjih z vlado tudi sodeluje v okviru svojih pristojnosti. Ocenjujemo, da je delo na tem projektu treba nadaljevati z vso intenzivnostjo,« so še povedali v BS.
