Slabša napoved - BDP nižji za 1,8 odstotka

Ljubljana – Banka Slovenije podpira prizadevanja vlade, da očisti bilance v bankah, predvsem državnih. Hkrati pa guverner Marko Kranjec meni, da bi bila učinkovitejša in verjetno tudi cenejša pot z neposredno dokapitalizacijo.

»Javnofinančno bo vsaka oblika sanacije nekaj stala, vsaka bo pomenila zadolževanje države, bodisi z obveznicami bodisi s poroštvi. Vendar je še pomembneje, da različni pristopi lahko pomenijo različno učinkovitost pri upravljanju slabih terjatev. To upravljanje lahko ostane v okviru posameznih bank, banke lahko skupaj ustanovijo posebno institucijo, končno je to lahko tudi DUTB [oblika sanacijske agencije, ki jo predlaga vlada] –, vendar bi želeli videti ocene, kaj bi različni pristopi pomenili. Nam gre za to, da bi bila rešitev za državo cenejša,« je povedal Kranjec ob današnji predstavitvi poročila o cenovni stabilnosti. Sedanji predlog zakona o stabilizaciji bank, o katerem bo državni zbor odločal danes, je Kranjec kritiziral tudi prejšnji teden, ko je o njem razpravljal državnozborski odbor za finance.

Banka Slovenije je danes sicer objavila svoje projekcije gospodarskih gibanj v letošnjem in prihodnjem letu. Ob poslabšanju notranjih in zunanjih okoliščin je pričakovanja za gospodarsko rast popravila navzdol, ocene gibanja inflacije pa navzgor. Za leto 2012 BS tako predvideva 1,8-odstotno zmanjšanje BDP, leta 2013 naj bi se gospodarstvo skrčilo za še 0,7 odstotka, leta 2014 pa bomo predvidoma spet dosegli območje rasti. Inflacija naj bi letos dosegla 2,9, prihodnje leto pa 2,3 odstotka.

»Ocene gospodarske rasti so nižje zaradi poslabšanja v mednarodnem okolju, kjer se zmanjšanje gospodarske rasti izraža v nižjem povpraševanju po naših izdelkih. Povpraševanje se zmanjšuje tudi doma, ta proces pa je še pospešilo izvajanje fiskalne konsolidacije,« je pojasnil Damjan Kozamernik, direktor analitsko-raziskovalnega centra pri BS.

Čeprav varčevanje v proračunu prehodno zmanjšuje gospodarsko rast, v Banki Slovenije podpirajo prizadevanja vlade za fiskalno uravnoteženje in verjamejo, da ji bo leta 2013 proračunski primanjkljaj uspelo spraviti pod tri odstotke BDP. »Po naših ocenah je zniževanje primanjkljaja trajno, vendar dosedanji ukrepi niso dovolj,« je povedal Kozamernik. Vladi ne more uspeti samo z varčevanjem, pač pa tudi z ukrepi na prihodkovni strani proračuna, ga je dopolnila viceguvernerka Mejra Festić, ki je spomnila, da je Banka Slovenije vladi že pred časom predlagala, naj zviša splošno stopnjo DDV.

S tem v zvezi je guverner Kranjec za neprimerno ocenil zamisel vlade, da bi selektivno povečala nekatere stopnje DDV z 8,5 na 20 odstotkov, še posebno na področju komunalnih storitev. »Pri zviševanju DDV samo za nekatere storitve bi bil zelo previden. Te cene so se že precej zvišale, premiki pa so med občinami in regijami zelo neusklajeni. Vladi priporočam, naj uvede ustrezen sistem regulacije, ki bi pokazal, kakšne cene zagotavljajo v teh dejavnostih normalen donos na kapital.«

Posebno nevarnost v tem drugem obdobju krize vidi Banka Slovenije v dodanem zmanjševanju zaposlenosti in v prekinitvi izboljševanja konkurenčnosti gospodarstva. Število zaposlenih naj bi se letos znižalo za 1,5 odstotka, za prav toliko leta 2012, še vedno pa predvsem v dejavnostih, povezanih z gradbeništvom.