Milka Bizovičar, gospodarstvo
Ljubljana – Zadnji dan oktobra je svetovni dan varčevanja. Razglasili so ga predstavniki 700 hranilnic in 27 držav na srečanju v Milanu leta 1924 in opozorili na pomembnost varčevanja. Slovenci smo med najvarčnejšimi narodi v Evropi. V ta namen smo lani namenjali skoraj 16 odstotkov razpoložljivih sredstev, na računih smo imeli več kot 41 milijard evrov.
Slovenci smo lani imeli za skoraj 41,8 milijarde evrov finančnih naložb, kažejo podatki Banke Slovenije (BS). Več kot tretjino premoženja smo imeli v bančnih vlogah, petino v delnicah in drugih vrednostnih papirjih, več kot 16 odstotkov v gotovini – leta 2001 pa 4,1 odstotka – po približno šest odstotkov pa v investicijskih skladih in življenjskih zavarovanjih. Pred finančno krizo smo pospešeno vlagali v sklade, s pretresi na borzah pa se Slovenci spet pogosteje odločamo za varnejše naložbe. Tako smo avgusta po neto izplačilih za 12,2 milijona evrov v skladih imeli še 1,9 milijarde evrov, v depozitih pa 15,1 milijarde, še konec leta 2007 pa 12,6 milijarde.
Ankete sicer kažejo, da se pri izbiri varčevalnih produktov v zadnjih letih čedalje pogosteje odločamo tudi za nakupe zlata, pomembno pa ostaja tudi varčevanje v nepremičninah, čeprav manj kot v preteklosti, ko smo bili še prepričani, da so nepremičnine zagotovo varna naložba.
Anketa družbe GfK je še pokazala, da največ (četrtina) ljudi varčuje za hude čase, petina za starost, nekaj manj ljudi pa za otroke in za počitnice. Za oblačila varčujejo štirje odstotki ljudi, prav toliko tudi za odplačilo dolga. Dodajmo še SURS-ov podatek, da si v lanskem letu 35 odstotkov gospodinjstev ni moglo privoščiti počitnic, skoraj polovica pa je v anketi dejala, da ne bi imela od kje vzeti denarja za nepričakovane izdatke.
Z ramo ob rami s Francozi – a le po odstotkih
Ne glede na poslabšane finančne razmere številnih gospodinjstev, ki izhajajo iz trenutnega gospodarskega stanja evropski statistični urad ugotavlja, da se varčevanje evropskih gospodinjstev v letu 2011 po upadanju v prejšnjih dveh letih spet povečuje. Povprečna stopnja varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku je dosegla 12,6 odstotka v EU-27, na evrskem območju je bila ta stopnja skoraj 14-odstotna, pri čemer dodajmo, da podatki za vse države še niso znani, med njimi tudi za Slovenijo.
Pogled na lanske podatke je za Slovenijo razveseljiv in kaže, da smo s 15,7-odstotno stopnjo varčevanja takoj za Nemčijo (17,3), Belgijo (16,9) in Francijo (15,6) – povprečje za EU-27 je bilo 11,8, za evrsko območje pa 13,7. Med državami izpostavimo še Grčijo, za katero Eurostat od leta 1995 še ni objavil nobenega podatka, Španci so v letu 2009 stopnjo varčevanja povečali iz 13 na 18 odstotkov, kasnejših podatkov Eurostat nima, Irci so jo zmanjšali za odstotno točko na 13,4 odstotka, Italijani pa čedalje manj varčujejo že od leta 2002. Na Banki Slovenije ob sicer spodbudnih podatkih za Slovenijo opozarjajo, da se je razpoložljivi dohodek naših gospodinjstev zmanjšal in zdaj dosega 77 odstotkov povprečja evrskega območja (kot zanimivost dodajmo, da v Sloveniji dosegamo 84 odstotkov povprečja EU-27, če govorimo o ravni cen proizvodov in storitev za potrošnjo gospodinjstev, Belgija 112, Nemčija 104). To pomeni, da kljub temu, da za varčevanje namenjamo večji delež sredstev, ki jih imamo na razpolago, je njihova vrednost sorazmerno manjša.
Nakupi čedalje bolj premišljeni in načrtovani
Raziskava Trženjski monitor je pokazala, da so naši nakupi čedalje bolj premišljeni in načrtovani, iščemo cenovno ugodnejše izdelke, sledimo akcijam, in to tudi pri različnih ponudnikih, pogosteje kupujemo v diskontih. Tako 13 odstotkov gospodinjstev privarčuje pri hrani, povečuje pa se tudi delež tistih, ki prihranijo pri oblačilih in obutvi (21). S 15,7-odstotno stopnjo varčevanja smo takoj za Nemčijo (17,3), Belgijo in Francijo.