Slovenske železnice: cena prevozov je odvisna od trga, in ne od stroškov

Ljubljana – Tovorni promet Slovenskih železnic (TP SŽ) je predlansko izgubo zmanjšal za polovico, tako da je lani po ocenah znašala 6,3 milijona evrov, do zaključnega računa pa se zna še zmanjšati. Direktor TP SŽ Igor Hribar upa, da bodo leto 2012 končali z minimalnim dobičkom.

Z ukrepi cenovne politike naj bi prihodki TP SŽ ostali na lanski ravni, ko je tovorni promet po oceni ustvaril za 160 milijonov evrov transportnih prihodkov, kar je bilo 9,5 odstotka več kot predlani, in malo manj kot 185 milijonov evrov poslovnih prihodkov, kar je skoraj 11 odstotkov več kot leta 2010. Poslovni odhodki so dosegli skoraj 191 milijonov evrov, 5,5 odstotka več kot predlani, tako da je bila ocenjena izguba iz poslovanja (EBIT) lani 6,3 milijona, predlani pa 14,3 milijona evrov.

Igor Hribar pričakuje, da bo rezultat po zaključnem računu ter obračunu vseh prihodkov in stroškov še nekoliko boljši in da bo izguba iz poslovanja manjša kot šest milijonov evrov. Po izjemno dobrem prvem tromesečju, ko so ustvarili za štiri mesece poslovnih prihodkov, sta bili naslednji četrtletji v okviru načrta, v četrtem pa so zaznali manj prometa in povpraševanja. Program ukrepov so sprejeli že septembra, zato je bil rezultat v zadnjem četrtletju boljši, kot so se bali, da bo. Načrt za letos je precej konservativen.

Konec lanskega leta je bil položaj podoben kot ob koncu leta 2008, pojasnjuje Igor Hribar, ko se v negotovosti ključne stranke niso mogle opredeliti, kakšno bo tekoče poslovanje. Vsi želijo tri mesece počakati, da vidijo, kaj bo s finančno in z gospodarsko krizo. Niso pa vsi pesimisti. Avtomobilska industrija bo morda celo povečala proizvodnjo, jeklarstvo naj bi ohranilo lansko raven.

SŽ opravijo večino posla v mednarodnem prometu, v katerem so lani ustvarili skoraj 160 milijonov evrov poslovnih prihodkov, v domačem prometu pa malo manj kot 21 milijonov evrov. Izguba iz poslovanja je bila lani zmanjšana za polovico, enak ukrep pa jih čaka letos, ko bi moral tovorni promet po načrtu ob 178 milijonih poslovnih prihodkov in 177,7 milijonih poslovnih odhodkov ustvariti 304.000 evrov pozitivnega EBIT.

Sprememb v strukturi tovora Hribar ne pričakuje. Največji delež predstavljajo kontejnerji (18 odstotkov), rude (12), nafta in derivati (devet), premog (devet), staro železo (šest) in les (šest odstotkov). Gibanje v luškem tranzitu bo odvisno od pretovora zabojnikov v koprski luki, drugo pa od razmer v gospodarstvu. SŽ dve tretjini posla opravijo z dolgoletnimi partnerji, tretjino poslov pa je treba pridobiti na novo.

Pri prevozih iz Kopra si je avstrijski železniški prevoznik RCA (Rail Cargo Austria) odrezal sedemodstotni tržni delež, Adria Transport ima enoodstotni delež, SŽ pa ohranja preostalih 92 odstotkov. Od 17,6 milijona ton, ki so jih lani prepeljale SŽ, pomeni luški transport rekordnih 9,3 milijona ton. RCA je prepeljal 800.000 ton, Adria Transport pa 100.000 ton.

Vrsta ukrepov kot priprava na novo konkurenco

Z vstopom Hrvaške v EU leta 2013 se bodo razmere precej spremenile, zato morajo SŽ letos racionalizirati poslovanje, se zaveda Igor Hribar. Pritisk na stroške je velik, in če transportni prihodki ne bodo večji in če želijo izgubo spraviti na pozitivno ničlo, je glavni potencial racionalizacija poslovanja in zniževanje stroškov. Gre za postopen proces.

Očistiti bo treba portfelj storitev in uporabnikov, povečati izkoriščenost vlakov, prilagoditi vozne rede, spremeniti koledarje voženj in tako privarčevati petnajst odstotkov vlakovnih kilometrov, pri tem pa za uporabnike zagotoviti enako ali boljšo storitev. Prilagodili bodo delovne čase posameznih postaj, z uvedbo elektronske izmenjave podatkov z uporabniki bodo zmanjšali potrebo po fizičnih vnosih in koncentrirali komercialno dejavnost na manjše število centrov, to pa bo za sabo potegnilo tudi drugačno organizacijo dela.

Mreža pa ostaja za SŽ še vedno konkurenčna prednost, se zaveda Igor Hribar, saj polovico blaga prepeljejo za slovensko gospodarstvo, druga polovica pa gre v tranzit, kjer je konkurenca ogromna. SŽ imajo uporabnike tudi na stranskih progah, s katerih se ne bodo umaknili: tipična sta na primer velenjsko Gorenje in novomeški Renault. Centralizacija podpornih funkcij v holdingu bo prinesla večjo učinkovitost.

Na žalost ne bo šlo brez zmanjšanja stroškov dela, v dogovoru s socialnimi partnerji in na socialno in finančno vzdržen način. Uspešnost dogovora bo na vsak način vplivala na realizacijo letošnjih ciljev. Poleg stroškov dela tovornega prometa (petina, 37 milijonov evrov) so tovrstni stroški vključeni tudi v stroških storitev notranjih dobaviteljev, tako da predstavljajo stroški dela v resnici okrog polovico vseh stroškov. Normative pri vzdrževanju bodo približali evropskim in s tem zmanjšali stroške vzdrževanja ob zagotavljanju enake stopnje varnosti.

Čiščenje portfelja poslov in povečanje donosnosti poslovanja je pomemben del racionalizacije tovornega prometa. Trenutne cene železniških prevozov so večinoma rezultat konkurenčnih pogojev, kakovosti storitev in pogajalske spretnosti SŽ. Cestni prevozniki ponujajo cene od 0,80 do 1,00 evra za netotonski kilometer. V luškem tranzitu je pomembna konkurenca Trsta in Reke. Prodajna cena kaže tržne razmere, in ne stroškov poslovanja, poudarja Igor Hribar. SŽ morajo izboljšati ponudbo, da bodo lahko dosegale višjo ceno, poleg tega pa morajo tudi zmanjšati stroške. V zadnjih tednih v medijih omenjene cenovne in stroškovne analize so vzete iz konteksta, in ne kažejo dejanskega stanja.